Gibalna neaktivnost v odraslosti
Ali lahko v otroštvu res zamudimo vse? Ne, za začetek ukvarjanja z redno gibalno in športno aktivnostjo nikoli ni zares prepozno, seveda pa ima gibalno živahno otroštvo prednosti.
Odpri galerijo
Pomembna je ugotovitev raziskav, da je dobra telesna zmogljivost otrok in mladostnikov pomemben dejavnik gibalne aktivnosti v odrasli dobi.
Ali lahko v odraslosti nadomestimo, kar smo na področju gibalne aktivnosti in športa zamudili v otroštvu, je občasno aktualno vprašanje, ki se postavlja tako v strokovni kot laični javnosti. Dopusti in počitnice, ko imamo na voljo več časa, da poskrbimo tudi za več gibalne aktivnosti kot običajno, so pravi čas, da poskusimo odgovoriti nanj.
Gibalni razvoj otroka je z drugimi področji razvoja tesno povezan, na razvoj vseh pa vplivajo trije splošni dejavniki, in sicer dedna zasnova, okolje, v katerem posameznik živi, in njegova lastna aktivnost. Prav ti trije dejavniki so pomembni za izvajanje redne gibalne aktivnosti tudi v odrasli dobi, se pa razlikuje pomembnost posameznih dejavnikov v odraslosti v primerjavi z otroštvom.
V veliko državah, tudi Sloveniji, je pomemben cilj politik javnega zdravja promocija vseživljenjske, predvsem gibalne pa tudi športne aktivnosti njihovih prebivalcev ter promocija aktivnega življenjskega sloga. Aktualno razmišljanje na področju javnega zdravja vodi do vprašanja, ali gibalna aktivnost in telesna zmogljivost v otroštvu in mladostništvu resnično vplivata tudi na zdravstveni status v odraslosti oziroma ali lahko z dejavniki, ki so povezani z gibalnim udejstvovanjem v mladosti, napovemo gibalno aktivnost v odraslosti.
Večletne longitudinalne raziskave, v katerih so spremljali iste posameznike od otroštva v odraslost, so pokazale, da obstaja majhna do zmerna povezanost med gibalnim udejstvovanjem v otroštvu in kasneje. Povezanost je bila statistično značilna, nekoliko manjša pri ženskah in večja pri moških, sicer pa se med spoloma ni statistično značilno razlikovala. Nekatere raziskave so poskušale na podlagi tedenske količine in intenzivnosti gibalne aktivnosti v otroštvu in mladostništvu napovedati gibalno udejstvovanje v odrasli dobi, vendar so raziskovalci odkrili, da tega ni mogoče napovedati. So pa ugotovili, da imata prostočasna gibalna aktivnost in gibalna aktivnost zaradi transporta povezavo med otroštvom in odraslostjo pri mlajših moških in starejših ženskah.
Torej, mlajši moški in starejše ženske, ki so bili v otroštvu prostočasno gibalno aktivni in so uporabljali gibanje tudi zaradi transporta, so bili gibalno bolj aktivni v odrasli dobi. Skupna ugotovitev mnogo študij, ki so spremljale gibalno aktivnost v otroštvu, mladostništvu in odraslosti, je, da celokupna dnevna količina gibalne aktivnosti iz otroštva do odraslosti pada, povečuje pa se čas sedentarnosti, to je čas, ki ga posameznik preživi sedé oziroma ležé. Omenjena ugotovitev vodi v precejšnjo zaskrbljenost javnozdravstvenih organizacij, saj so s tem povezani tudi trendi povečevanja debelosti in srčno-žilnih obolenj med odraslimi pa tudi že otroki, s tem pa tudi obremenjenost javnega zdravstva ter slabša slika javnega zdravja v državi.
Pomembna je tudi ugotovitev raziskav, da je dobra telesna zmogljivost otrok in mladostnikov pomemben dejavnik gibalne aktivnosti v odrasli dobi. Medtem pa vrsta gibalne aktivnosti oziroma ukvarjanje s točno določenim športom v otroštvu in mladostništvu naj ne bi imelo učinka na gibalno aktivnost v odraslosti. Raziskave pripisujejo večji učinek stalni vključenosti v katero koli gibalno aktivnost oziroma šport, še posebno med prehodom iz mladostništva v odraslost.
Pomembna je še ena ugotovitev raziskav, in sicer da je majhna gibalna aktivnost v otroštvu povezana z večjim pojavom debelosti v odrasli dobi.
Gibalna aktivnost, posebno organizirana športna aktivnost, ima v otroštvu in mladostništvu pomembne funkcije. Poleg že omenjene razvojne funkcije (skrb za skladen telesni in gibalni razvoj ter zdravje otrok) ima še integracijsko (oblikovanje socialnih vlog, postavljanje in spoštovanje pravil, uveljavljanje v skupini in s skupino, delovanje posameznika v skupini), kompenzacijsko (protiutež sedentarnosti in pasivnemu življenjskemu slogu) in osmišljevalno funkcijo (oblikovanje osebnosti, uveljavljanje v športu, doseganje rezultatov). Vse se ohranijo tudi kasneje v odraslem obdobju, njihovo uresničevanje in pomembnost pa se prilagodi življenjskemu slogu odraslega posameznika, njegovim delovnim in družinskim obveznostim.
Na vprašanje, ali lahko na področju gibalne aktivnosti in športa v odraslosti nadomestimo, kar smo zamudili v otroštvu in mladostništvu, ni enoznačnega odgovora. Dejstvo je, da ukvarjanje z redno gibalno aktivnostjo, še posebej z organizirano športno aktivnostjo v otroštvu, vpliva na skladen razvoj posameznika, kar se kaže v anatomsko-fizioloških prilagoditvah telesa, široki bazi pridobljenih gibalnih izkušenj in usvojenega gibalnega znanja, ustrezno razvitih gibalnih sposobnostih, ki vplivajo na zdravje otroka. Vključenost v športne aktivnosti v otroštvu lahko vodi tudi v tekmovalno športno udejstvovanje in doseganje športnih rezultatov na vseh ravneh športnih tekmovanj.
Z vidika aktivnega življenjskega sloga in skrbi za lastno zdravje pa ima poseben pomen redna gibalna aktivnost, tudi če jo posameznik začne izvajati šele v odrasli dobi. Znanih je mnogo primerov, ko so se posamezniki zaradi različnih motivov začeli redno ukvarjati z gibalno aktivnostjo in športom šele v odraslosti, čeprav v otroštvu in mladostništvu za gibanje niso kazali pretiranega zanimanja. Z lastnim trudom, podporo okolice, ustreznim vodenjem in vključenostjo v redno in organizirano gibalno/športno vadbo so razvili ustrezne gibalne veščine in navade, s katerimi ohranjajo in krepijo svoje gibalno/športno udejstvovanje, dvigujejo meje svojih telesnih in gibalnih zmogljivosti ter športno-rekreacijskih rezultatov.
* * *
Sklenemo lahko, da za začetek ukvarjanja z redno gibalno/športno aktivnostjo nikoli ni zares prepozno. Čeprav bomo kot odrasli zamudili priložnost doseganja vrhunskih športnih rezultatov na najvišjih ravneh tekmovanj, pa bomo z ustrezno motivacijo ob podpori okolja z redno gibalno/športno aktivnostjo naredili ogromno za lastno zdravje, dobro počutje in optimalno telesno zmogljivost, s katero bomo laže premagovali vsakodnevne napore. Poletje in dopustniški čas je pravo obdobje, v katerem lahko v svoj vsakdan (ponovno) vključimo več gibalne/športne aktivnosti.
Dejavniki gibalnega razvoja otroka
Znano in večkrat dokazano je, da ima redna gibalna aktivnost veliko pozitivnih učinkov za zdravje in dobro počutje posameznika, še posebno v otroštvu in mladostništvu pa pomembno vpliva tudi na razvoj človeka. Razvoj človeka sestavljajo telesni, gibalni, senzorni, socialni, čustveni in spoznavni razvoj.Gibalni razvoj otroka je z drugimi področji razvoja tesno povezan, na razvoj vseh pa vplivajo trije splošni dejavniki, in sicer dedna zasnova, okolje, v katerem posameznik živi, in njegova lastna aktivnost. Prav ti trije dejavniki so pomembni za izvajanje redne gibalne aktivnosti tudi v odrasli dobi, se pa razlikuje pomembnost posameznih dejavnikov v odraslosti v primerjavi z otroštvom.
V veliko državah, tudi Sloveniji, je pomemben cilj politik javnega zdravja promocija vseživljenjske, predvsem gibalne pa tudi športne aktivnosti njihovih prebivalcev ter promocija aktivnega življenjskega sloga. Aktualno razmišljanje na področju javnega zdravja vodi do vprašanja, ali gibalna aktivnost in telesna zmogljivost v otroštvu in mladostništvu resnično vplivata tudi na zdravstveni status v odraslosti oziroma ali lahko z dejavniki, ki so povezani z gibalnim udejstvovanjem v mladosti, napovemo gibalno aktivnost v odraslosti.
Večletne longitudinalne raziskave, v katerih so spremljali iste posameznike od otroštva v odraslost, so pokazale, da obstaja majhna do zmerna povezanost med gibalnim udejstvovanjem v otroštvu in kasneje. Povezanost je bila statistično značilna, nekoliko manjša pri ženskah in večja pri moških, sicer pa se med spoloma ni statistično značilno razlikovala. Nekatere raziskave so poskušale na podlagi tedenske količine in intenzivnosti gibalne aktivnosti v otroštvu in mladostništvu napovedati gibalno udejstvovanje v odrasli dobi, vendar so raziskovalci odkrili, da tega ni mogoče napovedati. So pa ugotovili, da imata prostočasna gibalna aktivnost in gibalna aktivnost zaradi transporta povezavo med otroštvom in odraslostjo pri mlajših moških in starejših ženskah.
Z vidika aktivnega življenjskega sloga in skrbi za lastno zdravje pa ima poseben pomen redna gibalna aktivnost, tudi če jo posameznik začne izvajati šele v odrasli dobi.
Torej, mlajši moški in starejše ženske, ki so bili v otroštvu prostočasno gibalno aktivni in so uporabljali gibanje tudi zaradi transporta, so bili gibalno bolj aktivni v odrasli dobi. Skupna ugotovitev mnogo študij, ki so spremljale gibalno aktivnost v otroštvu, mladostništvu in odraslosti, je, da celokupna dnevna količina gibalne aktivnosti iz otroštva do odraslosti pada, povečuje pa se čas sedentarnosti, to je čas, ki ga posameznik preživi sedé oziroma ležé. Omenjena ugotovitev vodi v precejšnjo zaskrbljenost javnozdravstvenih organizacij, saj so s tem povezani tudi trendi povečevanja debelosti in srčno-žilnih obolenj med odraslimi pa tudi že otroki, s tem pa tudi obremenjenost javnega zdravstva ter slabša slika javnega zdravja v državi.
Pomen aktivnega življenjskega sloga
Trendi ugotovitev bolj kot količino gibalne aktivnosti v otroštvu za zdravje posameznika v odrasli dobi omenjajo pomen aktivnega življenjskega sloga in redne gibalne aktivnosti oziroma pomen spoznavanja in utrjevanja vzorca aktivnih gibalnih navad, ki se iz otroštva prenašajo v odraslost. Ugotovitve raziskav navajajo še nekatere značilnosti, ki vplivajo na vseživljenjsko redno izvajanje gibalne aktivnosti. Posamezniki, ki so bili v otroštvu in mladostništvu vključeni v organizirane športne aktivnosti, naj bi bili gibalno precej bolj aktivni tudi v odraslosti.Pomembna je tudi ugotovitev raziskav, da je dobra telesna zmogljivost otrok in mladostnikov pomemben dejavnik gibalne aktivnosti v odrasli dobi. Medtem pa vrsta gibalne aktivnosti oziroma ukvarjanje s točno določenim športom v otroštvu in mladostništvu naj ne bi imelo učinka na gibalno aktivnost v odraslosti. Raziskave pripisujejo večji učinek stalni vključenosti v katero koli gibalno aktivnost oziroma šport, še posebno med prehodom iz mladostništva v odraslost.
V veliko državah, tudi Sloveniji, je pomemben cilj politik javnega zdravja promocija vseživljenjske, predvsem gibalne pa tudi športne aktivnosti njihovih prebivalcev ter promocija aktivnega življenjskega sloga.
Pomembna je še ena ugotovitev raziskav, in sicer da je majhna gibalna aktivnost v otroštvu povezana z večjim pojavom debelosti v odrasli dobi.
Gibalna aktivnost, posebno organizirana športna aktivnost, ima v otroštvu in mladostništvu pomembne funkcije. Poleg že omenjene razvojne funkcije (skrb za skladen telesni in gibalni razvoj ter zdravje otrok) ima še integracijsko (oblikovanje socialnih vlog, postavljanje in spoštovanje pravil, uveljavljanje v skupini in s skupino, delovanje posameznika v skupini), kompenzacijsko (protiutež sedentarnosti in pasivnemu življenjskemu slogu) in osmišljevalno funkcijo (oblikovanje osebnosti, uveljavljanje v športu, doseganje rezultatov). Vse se ohranijo tudi kasneje v odraslem obdobju, njihovo uresničevanje in pomembnost pa se prilagodi življenjskemu slogu odraslega posameznika, njegovim delovnim in družinskim obveznostim.
Tudi začetek v odrasli dobi je dober
Na vprašanje, ali lahko na področju gibalne aktivnosti in športa v odraslosti nadomestimo, kar smo zamudili v otroštvu in mladostništvu, ni enoznačnega odgovora. Dejstvo je, da ukvarjanje z redno gibalno aktivnostjo, še posebej z organizirano športno aktivnostjo v otroštvu, vpliva na skladen razvoj posameznika, kar se kaže v anatomsko-fizioloških prilagoditvah telesa, široki bazi pridobljenih gibalnih izkušenj in usvojenega gibalnega znanja, ustrezno razvitih gibalnih sposobnostih, ki vplivajo na zdravje otroka. Vključenost v športne aktivnosti v otroštvu lahko vodi tudi v tekmovalno športno udejstvovanje in doseganje športnih rezultatov na vseh ravneh športnih tekmovanj.Sklenemo lahko, da za začetek ukvarjanja z redno gibalno/športno aktivnostjo nikoli ni zares prepozno.
Z vidika aktivnega življenjskega sloga in skrbi za lastno zdravje pa ima poseben pomen redna gibalna aktivnost, tudi če jo posameznik začne izvajati šele v odrasli dobi. Znanih je mnogo primerov, ko so se posamezniki zaradi različnih motivov začeli redno ukvarjati z gibalno aktivnostjo in športom šele v odraslosti, čeprav v otroštvu in mladostništvu za gibanje niso kazali pretiranega zanimanja. Z lastnim trudom, podporo okolice, ustreznim vodenjem in vključenostjo v redno in organizirano gibalno/športno vadbo so razvili ustrezne gibalne veščine in navade, s katerimi ohranjajo in krepijo svoje gibalno/športno udejstvovanje, dvigujejo meje svojih telesnih in gibalnih zmogljivosti ter športno-rekreacijskih rezultatov.
* * *
Sklenemo lahko, da za začetek ukvarjanja z redno gibalno/športno aktivnostjo nikoli ni zares prepozno. Čeprav bomo kot odrasli zamudili priložnost doseganja vrhunskih športnih rezultatov na najvišjih ravneh tekmovanj, pa bomo z ustrezno motivacijo ob podpori okolja z redno gibalno/športno aktivnostjo naredili ogromno za lastno zdravje, dobro počutje in optimalno telesno zmogljivost, s katero bomo laže premagovali vsakodnevne napore. Poletje in dopustniški čas je pravo obdobje, v katerem lahko v svoj vsakdan (ponovno) vključimo več gibalne/športne aktivnosti.
