Kaj je tek: zanos, pretok ali teorija izbire?
Kdor ne teče, se lahko pri zdravju opeče. Kaj tek sploh je, zakaj teči in kaj pomeni za naše telo in duha. Tekaške misli dveh velikanov, psihologa in psihiatra.
Odpri galerijo
Kraški maraton v Sežani pred desetimi leti. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Pred osemnajstimi in nekaj leti smo zapisali v Poletu, kdo da si upa preteči maraton. Od takrat je z nami teklo veliko ljudi, nekako se nam zdi, da se v Sloveniji nasploh nismo zasedeli. Tisti, ki so imeli takrat 20 let, jih imajo zdaj skoraj 40, tisti, ki so jim imeli 40, so pri skoraj šestdesetih ...
Tek pa ostaja in mi z njim še vedno smo istega mnenja, da je dober in boljši kot lekarn in da je najcenejše naravno zdravilo za dušo in telo. Če še niste - prej, ko boste poskusili, prej boste dobre volje.
Tako kot so dobre volje tisti, ki bi marca morali teči na Malem kraškem maratonu, že 20. po vrsti, ki je sonastal tudi v Delovi časopisni hiši. Tudi če ni tekmovanj, tečemo. Pravzaprav, če smo zdravi, vedno tečemo.
Tekači se ne damo, in zato so organizatorji teka v Sežani zapisali o jubilejnem teku takole: »Ker pa smo Kraševci po naravi optimisti, smo prepričani in odločeni, da takšnim razmeram ne dovolimo, da nam vzamejo optimizem. Zato se pridno in s predanostjo pripravljamo, da jubilejni 20. Mali Kraški Maraton bo! In to takoj, ko bodo razmere dovoljevale, da z vso odgovornostjo omogočimo tekačem, da še enkrat v krasnem kraškem okolju izzovejo svoje sposobnosti in se naužijejo kraške burje.«
Definicija teka v slovarju Merriam-Webster je, da se premikamo, vztrajno in s poskočnim korakom tako, da se med vsakim korakom obe nogi za trenutek odlepita od tal. In prav to je skrivnost teka: obe nogi sta hkrati v zraku. Med hojo je namreč ena noga vedno na tleh.Če tečemo počasi, džogamo, če tečemo hitro, sprintamo. Če sedimo ma stolu, imamo tudi lahko obe nogi v zraku. So pa posledice nekoliko drugačne.
Tekaška norost, kot se reče, je najprej zastrupila Združene države Amerike v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem pa je zajela velik del planeta, sčasoma, seveda, in ne povsod enako.
Tek je še vedno eno izmed najbolj priljubljenih rekreativnih početij v Ameriki, tudi po skoraj pol stoletja. Tako je tudi v Evropi, in prav tako tudi v Sloveniji.
Pri nas tekaška evforija traja dobrih dvajset let, tek kot zametek množičnega gibanja pa še kakšno dobro desetletje več.
Kdor misli, da je treba teči maratone, da bi izkusili globoke zdravstvene koristi teka, se moti; že pol ure teka na dan je dovolj.
In če nam nagaja zdravje, bomo zadovoljni tudi s pol ure teka na teden.
Težko je reči, zakaj ... Morda je to vznemirjenje zaradi poganjanja telesa skozi vesolje ali pristajanje z nogama na tleh, tista zaznava, ki pošlje občutek po kosteh vse do centrov užitka v možganih, ali pa je tek preprosto zadovoljstvo, da smo naredili nekaj dobrega zase.
Karkoli že je, tek je izjemna stvar. Tako zelo, da lahko povzroči zasvojenost.
Mihaly Csikszentmihalyi je psiholog. Rojen na Reki., v ZDA se je izselil pri 22. letih. Najbolj je poznan po tem, da je vpeljal danes široko sprejet pojem pretoka, zanosa (flow). Velja za vodilnega svetovnega raziskovalca na področju pozitivne psihologije.
Svojo tekaško izkušnjo teka je opisal kot pretok, stanje duha, v katerem smo popolnoma potopljeni v to, kar počnemo.
Lahko pa je tek tudi tisto, kar William Glasser imenuje, pozitivna zasvojenost; kjer nekaj ponavljamo brez samokritike ali presoje, le ugodno vpliva na naš um in na naše telo.
Glasser je psihiater, razvijalec Realitetne terapije in Teorije izbire. Njegove ideje se osredotočajo na osebno izbiro, osebno odgovornost in osebne preobrazbe.
Glasser se je oddaljil od konvencionalnih psihiatrov z opozorilom javnosti o možni škodi za stroko psihiatrije, ki jo povzroča v svoji tradicionalni obliki zaradi skupnega cilja po diagnosticiranju bolnika z duševno boleznijo in predpisovanju zdravil za zdravljenje posamezne bolezni. Glasser je zavzel za obravnavo duševnega zdravja kot vprašanje javnega zdravja.
Če mislite, da je preveč, da o teku razpravljata taka dva kalibra, kot sta omenjena patrona, potem se moramo izmazati s pojasnilom, da smo pri Poletu že velikokrat zapisali: najprej zdravo telo, potem vanj naselimo še zdrav um.
In modela to potrjujeta.
Prednosti živahne vadbe so dobro znane - celo pri nas, v Sloveniji, kjer se le redko poenotimo o tem, da je nekaj dobro. In tek je ... Izjava Ameriškega kolidža za športno medicino o vadbi je objavila dokument, poln študij, ki podpira slovensko strinjanje in dokazuje, da resna vadba prinaša veliko koristi za zdravje. Ena glavnih točk je, da se telo vedno odziva na vadbo; kar pomeni, da več kot naredimo ali težje, ko to storimo, več koristi imamo.
Zmerna vadba nam prinese veliko koristi, a zdi se, da jih energična vadba prinaša še več. Iz poročila je jasno razvidno, »da se veliko pomembnih koristi za zdravje doseže že s prehodom iz sedečega stanja v minimalno telesno dejavnost; programi, ki vključujejo večjo intenzivnost in/ali večjo pogostost/trajanje, pa zagotavljajo še dodatne koristi.«
Torej bo treba s stola, pa naj nam nogi še tako lepo bingljata.
V eni izmed študij so dokazali, da so posamezniki, ki so pretekli več kot 80 kilometrov na teden, imeli znatno večje povečanje holesterola HDL (dobre maščobe) in znatno večje zmanjšanje telesne maščobe, ravni trigliceridov in tveganja za koronarno srčno bolezen kot posamezniki, ki so pretekli manj kot 16 kilometrov na teden. Poleg tega so imeli tekači na dolge proge skoraj 50-odstotno znižanje visokega krvnega tlaka in za več kot 50-odstotno manj so uporabljali zdravila za zniževanje krvnega tlaka in ravni holesterola v plazmi.
Kardiorespiratorna pripravljenost (aerobna pripravljenost ali kardio) je sposobnost srca, da močneje in učinkoviteje črpa, mišice pa učinkoviteje uporabljajo kisik. Ko postanemo aerobno bolj pripravljeni, bo naše srce z vsakim utripom črpalo več krvi in kisika (to se imenuje udarni volumen) in naše mišice bodo izvlekle (ali porabile) več kisika.
Če imamo v krvnem obtoku 100 plavajočih molekul kisika, lahko trenirana mišica zaužije 75 molekul, medtem ko netrenirana mišica porabi le 30 molekul ali celo manj od tega.
Vrhunski tekači na na dolge proge lahko porabijo do trikrat več kisika kot sedeči posamezniki.
S tekom torej izboljšamo svojo aerobno pripravljenost s povečanjem dejavnosti encimov in hormonov, in to spodbuja mišice in srce k učinkovitejšemu delu.
To nam pa vi povejte!
Tek pa ostaja in mi z njim še vedno smo istega mnenja, da je dober in boljši kot lekarn in da je najcenejše naravno zdravilo za dušo in telo. Če še niste - prej, ko boste poskusili, prej boste dobre volje.
Tako kot so dobre volje tisti, ki bi marca morali teči na Malem kraškem maratonu, že 20. po vrsti, ki je sonastal tudi v Delovi časopisni hiši. Tudi če ni tekmovanj, tečemo. Pravzaprav, če smo zdravi, vedno tečemo.
Tekači se ne damo, in zato so organizatorji teka v Sežani zapisali o jubilejnem teku takole: »Ker pa smo Kraševci po naravi optimisti, smo prepričani in odločeni, da takšnim razmeram ne dovolimo, da nam vzamejo optimizem. Zato se pridno in s predanostjo pripravljamo, da jubilejni 20. Mali Kraški Maraton bo! In to takoj, ko bodo razmere dovoljevale, da z vso odgovornostjo omogočimo tekačem, da še enkrat v krasnem kraškem okolju izzovejo svoje sposobnosti in se naužijejo kraške burje.«
Kaj tek sploh je?
Definicija teka v slovarju Merriam-Webster je, da se premikamo, vztrajno in s poskočnim korakom tako, da se med vsakim korakom obe nogi za trenutek odlepita od tal. In prav to je skrivnost teka: obe nogi sta hkrati v zraku. Med hojo je namreč ena noga vedno na tleh.Če tečemo počasi, džogamo, če tečemo hitro, sprintamo. Če sedimo ma stolu, imamo tudi lahko obe nogi v zraku. So pa posledice nekoliko drugačne.
Kraški maraton v Sežani pred desetimi leti. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Tekaška norost, kot se reče, je najprej zastrupila Združene države Amerike v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem pa je zajela velik del planeta, sčasoma, seveda, in ne povsod enako.
Tek je še vedno eno izmed najbolj priljubljenih rekreativnih početij v Ameriki, tudi po skoraj pol stoletja. Tako je tudi v Evropi, in prav tako tudi v Sloveniji.
Pri nas tekaška evforija traja dobrih dvajset let, tek kot zametek množičnega gibanja pa še kakšno dobro desetletje več.
Kdor misli, da je treba teči maratone, da bi izkusili globoke zdravstvene koristi teka, se moti; že pol ure teka na dan je dovolj.
In če nam nagaja zdravje, bomo zadovoljni tudi s pol ure teka na teden.
Ampak ... zakaj sploh teči?
Težko je reči, zakaj ... Morda je to vznemirjenje zaradi poganjanja telesa skozi vesolje ali pristajanje z nogama na tleh, tista zaznava, ki pošlje občutek po kosteh vse do centrov užitka v možganih, ali pa je tek preprosto zadovoljstvo, da smo naredili nekaj dobrega zase.
Karkoli že je, tek je izjemna stvar. Tako zelo, da lahko povzroči zasvojenost.
Mihaly Csikszentmihalyi je psiholog. Rojen na Reki., v ZDA se je izselil pri 22. letih. Najbolj je poznan po tem, da je vpeljal danes široko sprejet pojem pretoka, zanosa (flow). Velja za vodilnega svetovnega raziskovalca na področju pozitivne psihologije.
Svojo tekaško izkušnjo teka je opisal kot pretok, stanje duha, v katerem smo popolnoma potopljeni v to, kar počnemo.
Lahko pa je tek tudi tisto, kar William Glasser imenuje, pozitivna zasvojenost; kjer nekaj ponavljamo brez samokritike ali presoje, le ugodno vpliva na naš um in na naše telo.
Glasser je psihiater, razvijalec Realitetne terapije in Teorije izbire. Njegove ideje se osredotočajo na osebno izbiro, osebno odgovornost in osebne preobrazbe.
Pred dvanajstimi leti v Sežani. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Glasser se je oddaljil od konvencionalnih psihiatrov z opozorilom javnosti o možni škodi za stroko psihiatrije, ki jo povzroča v svoji tradicionalni obliki zaradi skupnega cilja po diagnosticiranju bolnika z duševno boleznijo in predpisovanju zdravil za zdravljenje posamezne bolezni. Glasser je zavzel za obravnavo duševnega zdravja kot vprašanje javnega zdravja.
Če mislite, da je preveč, da o teku razpravljata taka dva kalibra, kot sta omenjena patrona, potem se moramo izmazati s pojasnilom, da smo pri Poletu že velikokrat zapisali: najprej zdravo telo, potem vanj naselimo še zdrav um.
In modela to potrjujeta.
Kakšne so zdravstvene koristi teka?
Prednosti živahne vadbe so dobro znane - celo pri nas, v Sloveniji, kjer se le redko poenotimo o tem, da je nekaj dobro. In tek je ... Izjava Ameriškega kolidža za športno medicino o vadbi je objavila dokument, poln študij, ki podpira slovensko strinjanje in dokazuje, da resna vadba prinaša veliko koristi za zdravje. Ena glavnih točk je, da se telo vedno odziva na vadbo; kar pomeni, da več kot naredimo ali težje, ko to storimo, več koristi imamo.
Zmerna vadba nam prinese veliko koristi, a zdi se, da jih energična vadba prinaša še več. Iz poročila je jasno razvidno, »da se veliko pomembnih koristi za zdravje doseže že s prehodom iz sedečega stanja v minimalno telesno dejavnost; programi, ki vključujejo večjo intenzivnost in/ali večjo pogostost/trajanje, pa zagotavljajo še dodatne koristi.«
Torej bo treba s stola, pa naj nam nogi še tako lepo bingljata.
V eni izmed študij so dokazali, da so posamezniki, ki so pretekli več kot 80 kilometrov na teden, imeli znatno večje povečanje holesterola HDL (dobre maščobe) in znatno večje zmanjšanje telesne maščobe, ravni trigliceridov in tveganja za koronarno srčno bolezen kot posamezniki, ki so pretekli manj kot 16 kilometrov na teden. Poleg tega so imeli tekači na dolge proge skoraj 50-odstotno znižanje visokega krvnega tlaka in za več kot 50-odstotno manj so uporabljali zdravila za zniževanje krvnega tlaka in ravni holesterola v plazmi.
Tako kot so dobre volje tisti, ki bi marca morali teči na Malem kraškem maratonu, že 20. po vrsti, ki je sonastal tudi v Delovi časopisni hiši. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Kakšne so športne koristi teka?
Kardiorespiratorna pripravljenost (aerobna pripravljenost ali kardio) je sposobnost srca, da močneje in učinkoviteje črpa, mišice pa učinkoviteje uporabljajo kisik. Ko postanemo aerobno bolj pripravljeni, bo naše srce z vsakim utripom črpalo več krvi in kisika (to se imenuje udarni volumen) in naše mišice bodo izvlekle (ali porabile) več kisika.
Če imamo v krvnem obtoku 100 plavajočih molekul kisika, lahko trenirana mišica zaužije 75 molekul, medtem ko netrenirana mišica porabi le 30 molekul ali celo manj od tega.
Vrhunski tekači na na dolge proge lahko porabijo do trikrat več kisika kot sedeči posamezniki.
S tekom torej izboljšamo svojo aerobno pripravljenost s povečanjem dejavnosti encimov in hormonov, in to spodbuja mišice in srce k učinkovitejšemu delu.
Zakaj bi ne tekli?
To nam pa vi povejte!
