Knjiga o Primožu Rogliču izpod peresa Poletove kolumnistke

Začela je pisati kolumne za našo spletno stran. Dokazala je, da zna pisati, skoraj tako dobro, kot zna njen partner Primož Roglič kolesariti.
Fotografija: Prva njena kolumna ima naslov: Moj fant bo nastopil na Tour de France in nosi letnico 2017. FOTO: Tit Košir
Odpri galerijo
Prva njena kolumna ima naslov: Moj fant bo nastopil na Tour de France in nosi letnico 2017. FOTO: Tit Košir

Malokdaj se zgodi, da nekdo napiše knjigo o svojem partnerju. Vendar v športu se zgodi tudi to. Lora Klinc in najboljši slovenski ter že nekaj časa svetovni kolesar Primož Roglič ter njun enoletni sin Lev so družina, ki živi med Gameljnami in Monakom.



Ko je Primož začel zmagovati, je Lora začela za Polet.si pisati kolumne. Že pri prvi je bilo prepoznati poseben slog pisanja, v uredništvu smo ga poimenovali kot kolesarskega, tistega resničnega, ki ga zna prepoznati zgolj tisti, ki je s kolesom vred doživel vse gorje in vso slast.

Njena prva kolumna ima naslov Moj fant bo nastopil na Tour de France in nosi letnico 2017. Kaj vse se je zgodilo do danes? Zelo veliko. Danes je Primož najboljši kolesar na svetu. 

Uspehi so se stopnjevali in potem kot strela z jasnega v naše uredništvo prileti e-mail z naslovom: Lora Klinc bo pred Tourom izdala svojo prvo knjigo.

V zadnjem tednu letošnjega avgusta, nekaj dni pred začetkom preložene tekme po francoski pentlji, bo Lora Klinc, srčna izbranka trenutno kolesarja številka ena na svetu Primoža Rogliča, v samozaložbi izdala knjigo z naslovom Kilometer nič, ki ni klasična kolesarska zgodba.

Lorin knjižni prvenec, ki bo posvečen vsem zvestim slovenskim navijačem, je začel nastajati na lanski dirki po Španiji, na kateri je skupaj z domačimi, prijatelji in takratnim dvomesečnim sinom Levom spremljala dirko v živo vse od devete etape naprej. Pripetljaje in doživetja je strnila v zapiske in jih kasneje razširila z nekaj teorije o cestnem kolesarstvu, da bi ljudem približala kolesarski svet in njegovo ozadje. 

Zdi se mi tudi neverjetno lepo, da je v situaciji, v kakršni je, pred startom kraljevske etape, prišel, našel tisti del v sebi, ki ni samo za kolo. FOTO: Tit Košir
Zdi se mi tudi neverjetno lepo, da je v situaciji, v kakršni je, pred startom kraljevske etape, prišel, našel tisti del v sebi, ki ni samo za kolo. FOTO: Tit Košir


Kot ljubiteljska pisateljica se je širšemu bralskemu občinstvu vtisnila v spomin predvsem z izjemnimi kolumnami v Delovi prilogi Polet, v katerih je na edinstven tragikomičen način opisala največje dosežke svojega partnerja in svoje občutke pri tem.

Devetindvajsetletnica iz štajerskega konca je nekdanja odbojkarica, a njena prva športna ljubezen je še danes smučarski tek. Kot študentka je živela v norveškem Bergnu, ravno pod hribom, kjer je Primož Roglič na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas leta 2017 dosegel srebrno medaljo. V odkrivanju toplejših zim in novih klancev sta na začetku njegove kariere živela tudi v Gironi in na Majorki v Španiji.
 

Odlomek iz knjige:


Zdi se mi tudi neverjetno lepo, da je v situaciji, v kakršni je, pred startom kraljevske etape, prišel, našel tisti del v sebi, ki ni samo za kolo. In to prek prelaza! Po zadnjo spodbudo. Po vedenje in zavedanje, da tudi če zajebe, bomo še vedno tu. Čeprav že odmaknjen v Primoža kolesarja, še vedno mehak do naju. Pretepsti bi ga morala, ker ni šel skozi tunel. Res ne vem, zakaj ima človek tako blazno željo, da se vlači po vzponih, sploh kadar ga čaka polna skleda hribovja popoldan. In potem, ko en bloke že klikne in je čevelj že vpet, se na štangi obrne, tako značilno na pol.
»Ne hodita gor. Ostanita doli. Baje bo urnebes.«

Ja valjda, jaz grem gor, sej ne bo vedel. FOTO: Tit Košir
Ja valjda, jaz grem gor, sej ne bo vedel. FOTO: Tit Košir



Prikrijem začudenje, ker sem se naučila, da na dneve, ko se lomi, nanj ne smem prelagati ničesar.
»Misliš?« kislo zinem in potem še »okej«, skomig z rameni za slovo, odpelje se, jaz pa kot kup nesreče sedem nazaj za zložljivo mizo zraven avtobusa, ki, kako ironično, pelje v Girono, kjer sva živela v prvi pro sezoni, in v nogavicah in natikačih zrem za njim. Metaforično se počutim kot Cankarjeva Francka, ki ji je voz spet ušel. V grlu imam knedel in solze mi rinejo v oči. Ne morem obtičati šest kilometrov pred ciljem, po skoraj dva tisočih do sem. Ja valjda, jaz grem gor, sej ne bo vedel.

 
Knjigo je možno naročiti na Primoževi spletni strani.
 

Preberite še:

Komentarji: