Kolo ni vedno glavni krivec za bolečine
Kupili ste kolo in po nekaj kilometrih ugotovili, da kolesarjenje sploh ni za vas. Bolečina od glave do pete, ste kupili napačno kolo.
Odpri galerijo
Menjalnika na kolesu sta zato, da obračanje pedal prilagodite tako, da gonite lahkotno, in ne zato, da ste videti, kot bi šli na tlako. FOTO: Shutterstock
Kupili ste si specialko, novo ali rabljeno, prav tako primerne kolesarske čevlje, oblačila in čelado. Odpravili ste se na prvo vožnjo in sledil je šok.
Po prvem treningu boste verjetno imeli največ težav z ritnimi in hrbtnimi mišicami, mogoče vas bodo bolela še zapestja in ramena, mogoče celo kolena in še vrat in podplati, skratka vse. Vendar ne obupajte. Specialkanje oz. vožnja s cestnim dirkalnim kolesom, niti malo ni udobna, sploh, če ste začetnik, drža je prisiljena, nenavadna, čisto drugačna, kot ste jo mogoče vajeni z mestnega ali gorskega kolesa.
Za bolečo zadnjico ne krivite sedeža niti nastavitev krmila za bolečine v križu. Ni nujno, da sta glavna krivca. Prvo zdravilo je trening, zato poskusite vaditi vsaj trikrat tedensko. Če se počutje na kolesu ne izboljša po šestih do desetih treningih, bo treba na kolesu opraviti kakšne spremembe.
Tu je treba razjasniti dvoje: lahko, da ste srečnež in boste z novim kolesom uživali že po prvih metrih. Vse vam bo ustrezalo in počutili se boste kot ptiček na vereji ali še bolje v polnem letu. Da, tudi to se lahko zgodi, vendar težko pri začetnikih. Tako razsvetljenje največkrat doživijo tisti z izkušnjami, ki recimo zamenjajo svojo staro specialko za novo in jasno pri tem upoštevajo nasvet, da mora biti vsaka nova, boljša, hitrejša. Drugo dejstvo je, da je specialka res neudoben instrument in je res priporočljivo, da se dobro posvetujete s kakim izkušenim kolesarjem, zdaj najdemo tudi eksperte na področju nastavitev koles.
Če smo prevozili že dobrih sto kilometrov in se še vedno s kolesom ne počutite »kot eno«, potem je jasno, da vam nekaj ne ustreza. Ne krivite za to kolesa, proizvajalca, prodajalca, uvoznika ali kolesarskega športa nasploh. Hočem reči, da ni vedno kolo krivo, da se na njem ne počutite dobro. Mogoče ste »krivec« tudi sami? Tudi to se da rešiti.
Spet moram nekaj dodati; če ste korenjak in ste že na prvi vožnji prekolesarili omenjenih sto kilometrov in vas je naslednji dan vse bolelo, potem tu ne rabim razlagati, kajne? Mišljeno je bilo, da ste prvič prekolesarili dvajset in čez nekaj dni še trideset in potem spet dvajset in potem petdeset ... in ste šli nekajkrat na kolo in opazili, da se bolečina ponavlja na istem mestu, potem je res čas za spremembo.
Kot prvo priporočam, da ugotovite, kaj vas na kolesu ali pri kolesarjenju najbolj moti, in se posvetujete z osebo, ki ima na tem področju izkušnje. Velikokrat se zgodi, da kolesar benti nad neudobnostjo sedeža, bolečinami v hrbtu, križu ali kolenih, potem pa ugotovimo, da ima pet centimetrov prenizko nastavljen sedež ali tri centimetre predolgo toporišče, fajfo po domače (to je tisto kar drži krmilo, balanco).
Zakaj se to sploh zgodi? Zato, ker ste kolo kupili pri slabem prodajalcu. Kajti, dober prodajalec že na daleč vidi in ve, kako dolgo fajfo morate imeti, da ne govorim o višini sedeža, velikosti kolesa pa sploh. Moj prijatelj, osebni serviser, ki mu pravim psiholog in filozof in zdravnik in najboljši prodajalec biciklov ... trdi, da ve, kakšno kolo človek potrebuje, že, ko ga gleda, kako parkira avto pred prodajalno. Če pa pride peš pa ga prepozna že po čiščenju čevljev na predpražniku.
Rekli boste, da niste vi krivi, da ima kolo prekratko toporišče, da ste samo kupec, ki bi radi kupili dobro kolo, da niste krivi, če je sedež zanič, da ne veste, kako je treba nastaviti višino sedeža in še in še. Drži, vendar, s kolesom je tako kot s čevlji, kot prvo ne smejo vas tiščati in potem je vse ostalo.
Nekatere bolijo noge pod koleni, pri gležnjih ali pač po vsaki vožnji doživljajo pravi požar v mišicah. Potem ugotovimo, da nimajo pravilno nastavljene ploščice na čevljih ali pa sploh nimajo primerne obutve za npr. 50-kilometrsko kolesarjenje. Nekateri se ne znebijo bolečin v mednožju vse dokler jim ne rečemo, da se kolesarske hlače nosijo brez spodnjih hlač. Skoraj vsi začetniki pa se nasplošno vozijo narobe, kar pomeni, da na kolesu ne sedijo pravilno. Največkrat se vsi vozijo z napol praznimi pnevmatikami.
Naslednja izmed osnovnih napak je pretežka prestava. Menjalnika na kolesu sta zato, da obračanje pedal prilagodite tako, da gonite lahkotno, in ne zato, da ste videti, kot bi šli na tlako. Bodite pozorni in frekvenco zvišajte vsaj na 80 obratov v minuti. Prav tako pa posebno v klanec kombinirajte vožnjo nekaj časa sede in nekaj časa stoje. Dobra vaja za to je, da položaj menjate na vsakih deset obratov, deset stoje in deset sede pri tem pa ne spreminjate frekvence pedaliranja. Danes ima vsako športno rekreativno kolo na razpolago veliko prestavnih razmerij, zato nima smisla obremenjevati se s pretežkimi prenosi, ki vam samo jemljejo voljo do kolesarjenja in nič drugega.
Velikokrat se srečujemo tudi s težavo, ko nam »zaspi« dlan. Vzrok za to je njihova slaba prekrvitev. Pomagamo si lahko na več načinov; nosimo kolesarske rokavice, ki so bolj podložene, najbolje z gelom, preverimo, ali je višina sedeža pravilna, prav tako, če je višina balance pravilna in spet dolžina toporišča. Da, lahko se zgodi tudi, da vam tip balance sploh ne ustreza. Menjajte položaj rok, večina rekreativnih kolesarjev se skoraj celo vožnjo drži zgoraj za ročici, zelo redko za spodnji del balance.
Prav tako se nam težava z otopelostjo pojavi na stopalih. Velikokrat je vzrok premajhen ali preveč tesno zapet kolesarski čevelj. Kolesarski čevlji imajo namesto vezalk navadno trakove ali zaponke, to pa za to, da med samo vožnjo reguliramo, kako močno imamo zapete čevlje. Ob zmerni vožnji po ravnem cestišču večkrat popustite trakove, da se stopalo malo prekrvi, in spet zategnite pred vzponom, da boste imeli boljši izkoristek. Lahko, da ste kupili premajhne ali prevelike čevlje in spet; največkrat je vzrok slaba nastavitev celega kolesa.
Torej, ne krivite kolesa za morebitne bolečine. Vzemite si čas, posvetujte se s kakim izkušenim kolesarjem, še bolje, da greste v kak primeren center, ki se izključno ukvarja z nastavitvami kolesa po merah vašega telesa.Seveda odsvetujemo trmasta prepričanja, da bo bolečina minila, da se bo telo privadilo in podobno. Prej se bodo pojavile resnejše poškodbe, zato ne vztrajajte in ne odlašajte, v Sloveniji je res veliko poznavalcev kolesarske opreme, le poiskati jih morate, najverjetneje pa so že tam, kjer ste kolo kupili.
Po prvem treningu boste verjetno imeli največ težav z ritnimi in hrbtnimi mišicami, mogoče vas bodo bolela še zapestja in ramena, mogoče celo kolena in še vrat in podplati, skratka vse. Vendar ne obupajte. Specialkanje oz. vožnja s cestnim dirkalnim kolesom, niti malo ni udobna, sploh, če ste začetnik, drža je prisiljena, nenavadna, čisto drugačna, kot ste jo mogoče vajeni z mestnega ali gorskega kolesa.
Za bolečo zadnjico ne krivite sedeža niti nastavitev krmila za bolečine v križu. Ni nujno, da sta glavna krivca. Prvo zdravilo je trening, zato poskusite vaditi vsaj trikrat tedensko. Če se počutje na kolesu ne izboljša po šestih do desetih treningih, bo treba na kolesu opraviti kakšne spremembe.
Tu je treba razjasniti dvoje: lahko, da ste srečnež in boste z novim kolesom uživali že po prvih metrih. Vse vam bo ustrezalo in počutili se boste kot ptiček na vereji ali še bolje v polnem letu. Da, tudi to se lahko zgodi, vendar težko pri začetnikih. Tako razsvetljenje največkrat doživijo tisti z izkušnjami, ki recimo zamenjajo svojo staro specialko za novo in jasno pri tem upoštevajo nasvet, da mora biti vsaka nova, boljša, hitrejša. Drugo dejstvo je, da je specialka res neudoben instrument in je res priporočljivo, da se dobro posvetujete s kakim izkušenim kolesarjem, zdaj najdemo tudi eksperte na področju nastavitev koles.
In kakšne spremembe na kolesu lahko naredimo?
Če smo prevozili že dobrih sto kilometrov in se še vedno s kolesom ne počutite »kot eno«, potem je jasno, da vam nekaj ne ustreza. Ne krivite za to kolesa, proizvajalca, prodajalca, uvoznika ali kolesarskega športa nasploh. Hočem reči, da ni vedno kolo krivo, da se na njem ne počutite dobro. Mogoče ste »krivec« tudi sami? Tudi to se da rešiti.
Spet moram nekaj dodati; če ste korenjak in ste že na prvi vožnji prekolesarili omenjenih sto kilometrov in vas je naslednji dan vse bolelo, potem tu ne rabim razlagati, kajne? Mišljeno je bilo, da ste prvič prekolesarili dvajset in čez nekaj dni še trideset in potem spet dvajset in potem petdeset ... in ste šli nekajkrat na kolo in opazili, da se bolečina ponavlja na istem mestu, potem je res čas za spremembo.
Specialkanje oz. vožnja s cestnim dirkalnim kolesom, niti malo ni udobna, sploh, če ste začetnik, drža je prisiljena, nenavadna, čisto drugačna, kot ste jo mogoče vajeni z mestnega ali gorskega kolesa. ILUSTRACIJA: Jason Holly
Kot prvo priporočam, da ugotovite, kaj vas na kolesu ali pri kolesarjenju najbolj moti, in se posvetujete z osebo, ki ima na tem področju izkušnje. Velikokrat se zgodi, da kolesar benti nad neudobnostjo sedeža, bolečinami v hrbtu, križu ali kolenih, potem pa ugotovimo, da ima pet centimetrov prenizko nastavljen sedež ali tri centimetre predolgo toporišče, fajfo po domače (to je tisto kar drži krmilo, balanco).
Zakaj se to sploh zgodi? Zato, ker ste kolo kupili pri slabem prodajalcu. Kajti, dober prodajalec že na daleč vidi in ve, kako dolgo fajfo morate imeti, da ne govorim o višini sedeža, velikosti kolesa pa sploh. Moj prijatelj, osebni serviser, ki mu pravim psiholog in filozof in zdravnik in najboljši prodajalec biciklov ... trdi, da ve, kakšno kolo človek potrebuje, že, ko ga gleda, kako parkira avto pred prodajalno. Če pa pride peš pa ga prepozna že po čiščenju čevljev na predpražniku.
Rekli boste, da niste vi krivi, da ima kolo prekratko toporišče, da ste samo kupec, ki bi radi kupili dobro kolo, da niste krivi, če je sedež zanič, da ne veste, kako je treba nastaviti višino sedeža in še in še. Drži, vendar, s kolesom je tako kot s čevlji, kot prvo ne smejo vas tiščati in potem je vse ostalo.
Bolečina na kolesu se nadaljuje
Nekatere bolijo noge pod koleni, pri gležnjih ali pač po vsaki vožnji doživljajo pravi požar v mišicah. Potem ugotovimo, da nimajo pravilno nastavljene ploščice na čevljih ali pa sploh nimajo primerne obutve za npr. 50-kilometrsko kolesarjenje. Nekateri se ne znebijo bolečin v mednožju vse dokler jim ne rečemo, da se kolesarske hlače nosijo brez spodnjih hlač. Skoraj vsi začetniki pa se nasplošno vozijo narobe, kar pomeni, da na kolesu ne sedijo pravilno. Največkrat se vsi vozijo z napol praznimi pnevmatikami.
Naslednja izmed osnovnih napak je pretežka prestava. Menjalnika na kolesu sta zato, da obračanje pedal prilagodite tako, da gonite lahkotno, in ne zato, da ste videti, kot bi šli na tlako. Bodite pozorni in frekvenco zvišajte vsaj na 80 obratov v minuti. Prav tako pa posebno v klanec kombinirajte vožnjo nekaj časa sede in nekaj časa stoje. Dobra vaja za to je, da položaj menjate na vsakih deset obratov, deset stoje in deset sede pri tem pa ne spreminjate frekvence pedaliranja. Danes ima vsako športno rekreativno kolo na razpolago veliko prestavnih razmerij, zato nima smisla obremenjevati se s pretežkimi prenosi, ki vam samo jemljejo voljo do kolesarjenja in nič drugega.
Prej se bodo pojavile resnejše poškodbe, zato ne vztrajajte in ne odlašajte, v Sloveniji je res veliko poznavalcev kolesarske opreme, le poiskati jih morate, najverjetneje pa so že tam, kjer ste kolo kupili. FOTO: Shutterstock
Velikokrat se srečujemo tudi s težavo, ko nam »zaspi« dlan. Vzrok za to je njihova slaba prekrvitev. Pomagamo si lahko na več načinov; nosimo kolesarske rokavice, ki so bolj podložene, najbolje z gelom, preverimo, ali je višina sedeža pravilna, prav tako, če je višina balance pravilna in spet dolžina toporišča. Da, lahko se zgodi tudi, da vam tip balance sploh ne ustreza. Menjajte položaj rok, večina rekreativnih kolesarjev se skoraj celo vožnjo drži zgoraj za ročici, zelo redko za spodnji del balance.
Prav tako se nam težava z otopelostjo pojavi na stopalih. Velikokrat je vzrok premajhen ali preveč tesno zapet kolesarski čevelj. Kolesarski čevlji imajo namesto vezalk navadno trakove ali zaponke, to pa za to, da med samo vožnjo reguliramo, kako močno imamo zapete čevlje. Ob zmerni vožnji po ravnem cestišču večkrat popustite trakove, da se stopalo malo prekrvi, in spet zategnite pred vzponom, da boste imeli boljši izkoristek. Lahko, da ste kupili premajhne ali prevelike čevlje in spet; največkrat je vzrok slaba nastavitev celega kolesa.
Torej, ne krivite kolesa za morebitne bolečine. Vzemite si čas, posvetujte se s kakim izkušenim kolesarjem, še bolje, da greste v kak primeren center, ki se izključno ukvarja z nastavitvami kolesa po merah vašega telesa.Seveda odsvetujemo trmasta prepričanja, da bo bolečina minila, da se bo telo privadilo in podobno. Prej se bodo pojavile resnejše poškodbe, zato ne vztrajajte in ne odlašajte, v Sloveniji je res veliko poznavalcev kolesarske opreme, le poiskati jih morate, najverjetneje pa so že tam, kjer ste kolo kupili.
