Nad virus po športno, a z umirjenim gibanjem
Poletov nasvet: prisluhnimo znanstvenikom, ne pa šarlatanom, samo promotorjem in tistim, ki v epidemijo vpletajo lastne politične koristi.
Odpri galerijo
Ker je ta sev virusa nov za človeški imunski sistem, smo pri začetni okužbi odvisni od vidikov svoje prirojene imunosti. FOTO:Shutterstock
Na sloviti in zelo vplivni spletni strani sciencedirect.com so objavili obsežen zapis, ki je bil prestavljen v publikaciji Sport Medicine and Health Science (Športna medicina in zdravstvena znanost).
Namen revije Sports Medicine and Health Science je zagotoviti znanstveno, na strokovnih raziskavah temelječo visokokakovostno platformo za objavo vseh ustreznih biomedicinskih študij po vsem svetu, predvsem s poudarkom na športni medicini, telesni aktivnosti in vadbi.
Povzeli smo zelo zanimive in pomembne ugotovitve o pomenu telesne vadbe v časih virusa.
SARS-CoV-2 povzroča COVID-19, za katerega so značilni glavni simptomi vročina, suh kašelj, bolečine v mišicah in utrujenost. Trenutno niso na voljo oziroma ne obstajajo ne cepiva niti klinično dokazana učinkovita zdravila. Rekonvalescentna plazemska in protivirusna zdravila (npr. Remdesivir) so nakazala nekaj optimizma pri zdravljenju bolnikov s COVID-19, vendar njihova široka uporaba čaka na statistično potrditev uspešnosti zdravljenja.
Vedenjske strategije socialnega oddaljevanja in higiene so trenutno najboljše in edine metode za omejevanje širjenja in zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti.
Ker je ta sev virusa nov za človeški imunski sistem, smo pri začetni okužbi odvisni od vidikov svoje prirojene imunosti. Kot večina virusnih okužb tudi mi v nekaj tednih razvijemo protitelesa in celično posredovan imunski odziv, značilen za virus. V večini primerov nam tak trening imunskega sistema, ki je povezan z izpostavljenostjo, ponuja dolgotrajno zaščito pred ponovno okužbo ali, če smo ponovno okuženi, da so simptomi bolezni blažji.
Vendar trenutno ne vemo, ali je naš odziv na SARS-CoV-2 zadosten, da smo res zaščiteni in če je dolgotrajen. Skupaj s testi na prisotnost virusnih delcev in protiteles v plazmi obstaja jasna potreba po raziskavah v zvezi z razvojem cepiv in dodatnih nujnih raziskavah, da bi ugotovili, ali je naš imunski odziv ustrezen za zaščito pred ponovno okužbo.
Priporočila za javno zdravje, torej bivanje doma, zapiranje parkov, telovadnic in fitnes centrov za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2 lahko žal zmanjšajo količino naše dnevne telesne aktivnosti.
Ta priporočila so resnično žalostna, ker lahko vsakodnevna vadba pomaga pri boju proti bolezni tako, da okrepi naš imunski sistem in prepreči nekatere sočasne bolezni, kot so debelost, diabetes, visok tlak in resne bolezni srca, zaradi katerih smo bolj dovzetni za to novo in hudo bolezen.
Telesna vadba vpliva na imunski sistem in njegovo protivirusno obrambo. Poskusi na živalih z virusom gripe in herpesa simplex 1 (HSV-1) na dihalih so pokazali, da zmerna vadba, ki se izvaja pred ali po okužbi nekaj dni pred pojavom simptomov, zmanjša obolevnost in umrljivost zaradi okužbe.
Nasprotno pa so predklinične študije tudi pokazale, da intenzivna vadba vodi do slabših rezultatov glede na odziv na virusne okužbe dihal. Nadaljnje študije so tudi razjasnile nekaj razumevanja mehanizmov, ki so pripeljali do te ugotovitve.
Neka zgodnja epidemiološka študija je pokazala, da je bila intenzivna, dolgotrajna vadba povezana s povečanjem okužb zgornjih dihal. To je privedlo do koncepta teorije obrnjene črke J, kjer zmerna vadba zmanjšuje, dolgotrajna, intenzivna vadba pa poveča dovzetnost za okužbe.
Številne študije zdaj podpirajo teorijo glede posameznih imunskih parametrov, vključno s posebnimi za virusno obrambo. Na primer, sluznični laktoferin in njegova stopnja izločanja sta se povečali do dve uri po zmerni vadbi (Laktoferin je glikoprotein, del družine transferinov, torej proteinov sposobnih vezave in prenosa železa. Je del nespecifične imunosti sluznice. Visoko vsebnost laktoferina najdemo v mleku in mlezivu oz. kolostrumu, poleg tega pa je prisoten tudi v izločkih sluznic kot so solze, slina, žolč, sok trebušne slinavke, izločkih tankega črevesja ter izločkih nosu; to je naše pojasnilo, povzeto po wiki.fkkt.uni-lj.si).
Laktoferin sluznice je pomemben, ker lahko prepreči nastanek virusov, ki okužijo celice, tako da vežejo in blokirajo gostiteljske receptorje. Nasprotno pa se je izkazalo, da so nizke ravni ali stopnje izločanja salivarnega imunoglobulina A (protitelo, ki ga najdemo predvsem v človeških sluznicah, tam preprečuje kolonizacijo patogenov), ki se lahko veže na viruse in jih blokira, pri nekaterih športnikih, ki so v intenzivnem treningu, povezane z okužbo zgornjih dihal.
Ker telesna aktivnost in vadba povzročata pomembno gibanje levkocitov v krvi in tkivih mnogi raziskovalci teoretizirajo, da fizična aktivnost poveča imunski nadzor proti nalezljivim patogenom, vključno z virusi.
Kljub temu pa nejasno, če spremembe imunskega sistema, ki jih povzroča telesno gibanje, vplivajo na dovzetnost respiratornih virusov pri ljudeh. Dejansko ostajajo polemike ali lahko intenzivna, dolgotrajna vadba spremeni imunost, ki vodi k tveganju za nalezljive bolezni ali pa zmerne vadba povzroča izboljšave imunskega odziva. Za popolnejši odgovor bodo potrebne dodatne raziskave, kjer pa se pojavljajo vprašanja o njihovi etični sprejemljivosti.
V eni izmed takih študij so po razvoju nazalnega rinovirusa pri preiskovancih začeli zmerno vadbo (40 minut pri 70-odstotni rezervi srčnega utripa, vsak drugi dan, 10 dni), da bi ugotovili njegove učinke na resnost in trajanje okužbe.
Nobenih razlik ni bilo pri poročilih preiskovancev o simptomih ali teži sluzi in ugotovili so, da sta telesna vadba in zmerna vadba varni početji, če imamo okužbo zgornjih dihalnih poti, ki jo povzroča rinovirus.
Posebej pa je treba omeniti, da so bili ti preiskovanci mladi, zdravi študentje in da niso opravili oziroma končali nobenega merjenja virusne okužbe ali poznejših odzivov protiteles.
Trenutno vemo zelo malo o tem, kako bi telesna aktivnost ali vadba lahko vplivala na imunski sistem, da bi vplivala na nalezljivost s SARS-CoV-2 in občutljivost na bolezen COVID-19.
Med nadaljevanjem pandemije bo pomembno izvesti retrospektivne študije, da se ugotovi, ali je telesna aktivnost vplivala na okužbo s SARS-CoV-2 ali izid COVID-19; veljavni protokoli za testiranje virusov in protiteles bodo pri takšnih raziskavah lahko zelo pomagali.
Tudi preskusi na živalih, ki določajo učinek telesne aktivnosti in gibanja na okužbo s koronavirusom ter poznejše imunske odzive bi lahko zelo pomagali.
Trenutni praktični nasveti narekujejo, naj ljudje upoštevajo socialno distanciranje in higienske prakse, zato strokovnjaki predlagajo, da telovadite. Motnje v telesni aktivnosti in sprememba vadbenih rutin in zmanjšanje telesne pripravljenosti lahko povečajo dovzetnost za okužbe in zagotovo povečajo nekatere sočasne bolezni, če se podaljšajo skupaj z obolevnostjo z novim virusom.
Ker so študije na živalih pokazale, da lahko intenziven trening ali posamezna in intenzivna, dolgotrajna posamezna vadba vodijo do zmanjšanih imunskih odzivov, ni pametno začeti z intenzivnim treningom ali izvajati zelo intenzivne dolgotrajne vadbe, če takšnih dejavnosti niste vajeni.
Dobra praksa je, da začnete vaditi z nižjo intenzivnostjo in trajanjem in potem napredek počasi gradite. Na primer, hoja je najbolj naravna in praktična oblika vadbe in koristna za številne organske sisteme.
Za tiste, ki imajo osnovne zdravstvene težave, je pred začetkom vadbe nujno posvetovanje z izvajalcem primarne zdravstvene oskrbe.
Namen revije Sports Medicine and Health Science je zagotoviti znanstveno, na strokovnih raziskavah temelječo visokokakovostno platformo za objavo vseh ustreznih biomedicinskih študij po vsem svetu, predvsem s poudarkom na športni medicini, telesni aktivnosti in vadbi.
Povzeli smo zelo zanimive in pomembne ugotovitve o pomenu telesne vadbe v časih virusa.
Vpliv COVID-19 in telesne neaktivnosti na imunski sistem
SARS-CoV-2 povzroča COVID-19, za katerega so značilni glavni simptomi vročina, suh kašelj, bolečine v mišicah in utrujenost. Trenutno niso na voljo oziroma ne obstajajo ne cepiva niti klinično dokazana učinkovita zdravila. Rekonvalescentna plazemska in protivirusna zdravila (npr. Remdesivir) so nakazala nekaj optimizma pri zdravljenju bolnikov s COVID-19, vendar njihova široka uporaba čaka na statistično potrditev uspešnosti zdravljenja.
Vedenjske strategije socialnega oddaljevanja in higiene so trenutno najboljše in edine metode za omejevanje širjenja in zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti.
Ker je ta sev virusa nov za človeški imunski sistem, smo pri začetni okužbi odvisni od vidikov svoje prirojene imunosti. Kot večina virusnih okužb tudi mi v nekaj tednih razvijemo protitelesa in celično posredovan imunski odziv, značilen za virus. V večini primerov nam tak trening imunskega sistema, ki je povezan z izpostavljenostjo, ponuja dolgotrajno zaščito pred ponovno okužbo ali, če smo ponovno okuženi, da so simptomi bolezni blažji.
Vendar trenutno ne vemo, ali je naš odziv na SARS-CoV-2 zadosten, da smo res zaščiteni in če je dolgotrajen. Skupaj s testi na prisotnost virusnih delcev in protiteles v plazmi obstaja jasna potreba po raziskavah v zvezi z razvojem cepiv in dodatnih nujnih raziskavah, da bi ugotovili, ali je naš imunski odziv ustrezen za zaščito pred ponovno okužbo.
Trenutni praktični nasveti narekujejo, naj ljudje upoštevajo socialno distanciranje in higienske prakse, zato strokovnjaki predlagajo, da telovadite. FOTO: Shutterstock
Gibanje zagotovo pomaga
Priporočila za javno zdravje, torej bivanje doma, zapiranje parkov, telovadnic in fitnes centrov za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2 lahko žal zmanjšajo količino naše dnevne telesne aktivnosti.
Ta priporočila so resnično žalostna, ker lahko vsakodnevna vadba pomaga pri boju proti bolezni tako, da okrepi naš imunski sistem in prepreči nekatere sočasne bolezni, kot so debelost, diabetes, visok tlak in resne bolezni srca, zaradi katerih smo bolj dovzetni za to novo in hudo bolezen.
Telesna vadba vpliva na imunski sistem in njegovo protivirusno obrambo. Poskusi na živalih z virusom gripe in herpesa simplex 1 (HSV-1) na dihalih so pokazali, da zmerna vadba, ki se izvaja pred ali po okužbi nekaj dni pred pojavom simptomov, zmanjša obolevnost in umrljivost zaradi okužbe.
Nasprotno pa so predklinične študije tudi pokazale, da intenzivna vadba vodi do slabših rezultatov glede na odziv na virusne okužbe dihal. Nadaljnje študije so tudi razjasnile nekaj razumevanja mehanizmov, ki so pripeljali do te ugotovitve.
Neka zgodnja epidemiološka študija je pokazala, da je bila intenzivna, dolgotrajna vadba povezana s povečanjem okužb zgornjih dihal. To je privedlo do koncepta teorije obrnjene črke J, kjer zmerna vadba zmanjšuje, dolgotrajna, intenzivna vadba pa poveča dovzetnost za okužbe.
Številne študije zdaj podpirajo teorijo glede posameznih imunskih parametrov, vključno s posebnimi za virusno obrambo. Na primer, sluznični laktoferin in njegova stopnja izločanja sta se povečali do dve uri po zmerni vadbi (Laktoferin je glikoprotein, del družine transferinov, torej proteinov sposobnih vezave in prenosa železa. Je del nespecifične imunosti sluznice. Visoko vsebnost laktoferina najdemo v mleku in mlezivu oz. kolostrumu, poleg tega pa je prisoten tudi v izločkih sluznic kot so solze, slina, žolč, sok trebušne slinavke, izločkih tankega črevesja ter izločkih nosu; to je naše pojasnilo, povzeto po wiki.fkkt.uni-lj.si).
Laktoferin sluznice je pomemben, ker lahko prepreči nastanek virusov, ki okužijo celice, tako da vežejo in blokirajo gostiteljske receptorje. Nasprotno pa se je izkazalo, da so nizke ravni ali stopnje izločanja salivarnega imunoglobulina A (protitelo, ki ga najdemo predvsem v človeških sluznicah, tam preprečuje kolonizacijo patogenov), ki se lahko veže na viruse in jih blokira, pri nekaterih športnikih, ki so v intenzivnem treningu, povezane z okužbo zgornjih dihal.
Ker telesna aktivnost in vadba povzročata pomembno gibanje levkocitov v krvi in tkivih mnogi raziskovalci teoretizirajo, da fizična aktivnost poveča imunski nadzor proti nalezljivim patogenom, vključno z virusi.
Številne študije zdaj podpirajo teorijo glede posameznih imunskih parametrov, vključno s posebnimi za virusno obrambo. FOTO:Shutterstock
Zmernost proti visoki intenzinosti
Kljub temu pa nejasno, če spremembe imunskega sistema, ki jih povzroča telesno gibanje, vplivajo na dovzetnost respiratornih virusov pri ljudeh. Dejansko ostajajo polemike ali lahko intenzivna, dolgotrajna vadba spremeni imunost, ki vodi k tveganju za nalezljive bolezni ali pa zmerne vadba povzroča izboljšave imunskega odziva. Za popolnejši odgovor bodo potrebne dodatne raziskave, kjer pa se pojavljajo vprašanja o njihovi etični sprejemljivosti.
V eni izmed takih študij so po razvoju nazalnega rinovirusa pri preiskovancih začeli zmerno vadbo (40 minut pri 70-odstotni rezervi srčnega utripa, vsak drugi dan, 10 dni), da bi ugotovili njegove učinke na resnost in trajanje okužbe.
Nobenih razlik ni bilo pri poročilih preiskovancev o simptomih ali teži sluzi in ugotovili so, da sta telesna vadba in zmerna vadba varni početji, če imamo okužbo zgornjih dihalnih poti, ki jo povzroča rinovirus.
Posebej pa je treba omeniti, da so bili ti preiskovanci mladi, zdravi študentje in da niso opravili oziroma končali nobenega merjenja virusne okužbe ali poznejših odzivov protiteles.
Osnovni varnostni ukrepi in - gibanje!
Trenutno vemo zelo malo o tem, kako bi telesna aktivnost ali vadba lahko vplivala na imunski sistem, da bi vplivala na nalezljivost s SARS-CoV-2 in občutljivost na bolezen COVID-19.
Med nadaljevanjem pandemije bo pomembno izvesti retrospektivne študije, da se ugotovi, ali je telesna aktivnost vplivala na okužbo s SARS-CoV-2 ali izid COVID-19; veljavni protokoli za testiranje virusov in protiteles bodo pri takšnih raziskavah lahko zelo pomagali.
Tudi preskusi na živalih, ki določajo učinek telesne aktivnosti in gibanja na okužbo s koronavirusom ter poznejše imunske odzive bi lahko zelo pomagali.
Trenutni praktični nasveti narekujejo, naj ljudje upoštevajo socialno distanciranje in higienske prakse, zato strokovnjaki predlagajo, da telovadite. Motnje v telesni aktivnosti in sprememba vadbenih rutin in zmanjšanje telesne pripravljenosti lahko povečajo dovzetnost za okužbe in zagotovo povečajo nekatere sočasne bolezni, če se podaljšajo skupaj z obolevnostjo z novim virusom.
Raje hoja kot prevelik napor
Ker so študije na živalih pokazale, da lahko intenziven trening ali posamezna in intenzivna, dolgotrajna posamezna vadba vodijo do zmanjšanih imunskih odzivov, ni pametno začeti z intenzivnim treningom ali izvajati zelo intenzivne dolgotrajne vadbe, če takšnih dejavnosti niste vajeni.
Dobra praksa je, da začnete vaditi z nižjo intenzivnostjo in trajanjem in potem napredek počasi gradite. Na primer, hoja je najbolj naravna in praktična oblika vadbe in koristna za številne organske sisteme.
Za tiste, ki imajo osnovne zdravstvene težave, je pred začetkom vadbe nujno posvetovanje z izvajalcem primarne zdravstvene oskrbe.
