Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Polet

Odgovori dietetika na štiri najpogostejša vprašanja o prehrani

Dietetiki so ljudje, ki morajo znati poslušati. Sporočili so nam, katera vprašanja jim najpogosteje zastavljamo.
Vsi bi morali prenehati jesti gluten, kajne? FOTO: Arhiv Polet/Shutterstock
Vsi bi morali prenehati jesti gluten, kajne? FOTO: Arhiv Polet/Shutterstock
23. 9. 2022 | 09:00
6:23

Biti dietetik je skoraj biti psiholog. Veliko resnice je v tem. Kot je res tudi to, da je pogovor o hrani še vedno na prvem mestu, pred vremenom, med resnimi športnimi rekreativci. Pogovor o športni opremi je na tretjem mestu. 

image_alt
Viri beljakovin, ki niso meso

Pogovor o hrani je na prvem mestu zato, ker je na tem področju še najmanj raziskanega, ampak ne za zdravnike ali dietetike, sploh ne, ampak za nas športne rekreativce. Mi že mogoče vemo kaj je prav in kaj ne, vendar se je prave poti tako hudičevo težko držati. Saj se razumemo, kajne? Vem, kdaj moram zaužiti beljakovine in kdaj ogljikove hidrate, potem pa me po treningu premami mrzlo pivo s pico vred. 

In si rečemo, da nikoli ne bomo olimpijski prvaki in se bomo drugič malce bolj posvetili pravi poti ...

Dietetik v zdravstveni dejavnosti ocenjuje prehranjevalne navade in prehransko stanje vseh starostnih skupin ljudi. Načrtuje jedilnike za posameznike in za skupine ljudi z namenom preprečevanja bolezni ter hitrejšega okrevanja bolnikov. Dietetik ima poglobljeno znanje iz prehrane in dietetike. To, je njegova osnovna definicija. To da pa zna poslušati vse, ki si želijo znanja  ozdravi prehrani, je samo še dodaten plus, tudi, če recimo ni v službi, je nekje na kakem pikniku.

In vendar dober dietetik razume, da športni rekreativec skuša na najboljši način dojeti prehrano. Zbrali smo nekaj najpogostejših vprašanj, ki romajo k dietetikom.

1. Vsi bi morali prenehati jesti gluten, kajne?

Gluten ni slab za vsakogar. Glutenu se smemo odpovedati le, če je to nujno zaradi zdravstvenih razlogov. To je preprosto vrsta beljakovine, ki je prisotna v pšenici, ječmenu in rži, trdi stroka.

Nekaterim ljudem se je glutenu smiselno izogibati, na primer tistim s celiakijo, katerih telo tega proteina v bistvu ne prenaša. Pri ljudeh s celiakijo lahko gluten poškoduje tanko črevo, kar povzroči neželene simptome, kot so napenjanje, bolečine v trebuhu, driska, zaprtje, plini in bruhanje. Potem so tu še ljudje, ki so občutljivi na gluten in nimajo celiakije (glutenska intoleranca) in nimajo poškodb tankega črevesa, vendar lahko kljub temu občutijo simptome, kot so bolečine v trebuhu po zaužitju te beljakovine.

Prav tako se je dobro izogibati glutenu, če imate alergijo na pšenico, kar je v bistvu pretirana reakcija imunskega sistema na gluten ali drugo pšenično beljakovino. Simptomi vključujejo otekanje ali draženje ustnic in žrela, izpuščaj, anafilaksijo, stiskanje v grlu, ki lahko povzroči težave z dihanjem. Verjemite na besedo: glutenu se vam ni treba izogibati, razen če imate za to dober razlog.

2. Ali res moram zajtrkovati?

Če ugotovite, da vam zajtrk pomaga preživeti do kosila, potem je dobro, da obilno zajtrkujete. Če pa ste tip človeka, ki nikoli ne zajtrkuje in ne čuti nobenih težav, potem verjetno ni razloga, da bi zdaj začeli zajtrkovati. Ko smo že pri tem, raziskave na to temo niso prišle do konkretnih zaključkov, saj se za vsako študijo, ki pokaže, da je zajtrk iz nekega razloga koristen, pojavi druga, ki pokaže ravno nasprotno.

Če ste se sami prepričali, da je za vas zajtrk najpomembnejši dnevni obrok in da je to celo neke vrste vaš obred potem le nadaljujte. Če pa ne sodite med ljudi s takim mišljenjem, pa bodite pozorni oziroma testirajte se sami; poskusite zajtrkovati in hitro boste ugotovili ali vam zajtrk pomaga ali ne.

3. Ali je v redu jesti ogljikove hidrate?

Odgovor je preprost: Da! Ogljikovi hidrati niso le okusni, ampak tudi hranljivi. Ogljikovi hidrati so glavni vir energije za naše telo. Potrebujete jih za delovanje, pika. Vendar pa je včasih smiselno uravnavati količino in vrsto ogljikovih hidratov, ki jih imate v prehrani. Na primer, če imate sladkorno bolezen tipa 1 ali 2, se posvetujte s svojim zdravnikom o tem, koliko ogljikovih hidratov je varnih za vaš dnevni vnos, saj vplivajo na raven sladkorja v krvi.

Tudi če nimate zdravstvenih težav, če se vam zdi, da uživate preveč rafiniranih ogljikovih hidratov, na primer, če mislite, da se zato nenehno počutite letargični, je zmanjšanje vnosa smiselno. Ni vam jih treba popolnoma izločiti iz svojega življenja, vendar vam lahko pomaga, če se obrnete na kompleksne ogljikove hidrate.

image_alt
Konec poletja, jesen, zima in telesna masa

4. Zakaj mlečni izdelki nenadoma vzburjajo ​​moj želodec?

Včasih si brez težav pojedel krožnik različnih sirov. Zdaj vam že ob pogledu na rezino sira glasno kruli v želodcu. Če imate po zaužitju mlečnih izdelkov še vedno težave, kot so napihnjenost, plini in nelagodje v želodcu, morda ne prenašate laktoze, ne da bi se tega sploh zavedali.

Sčasoma ima lahko vaše tanko črevo težave s prebavo laktoze, sladkorja, ki je naravno prisoten v mlečnih izdelkih. In ker se ta intoleranca lahko razvije sčasoma, morda ne boste takoj razumeli, zakaj se vaš želodec razburja vsakič, ko jeste mlečne izdelke. Če menite, da imate intoleranco za laktozo, obiščite zdravnika gastroenterologa, ki bo lahko postavil natančno diagnozo. Nato vam lahko zdravnik ali dietetik svetuje, kako ravnati z intoleranco za laktozo, na primer z uživanjem trdih sirov, ki vsebujejo manj laktoze kot druge vrste, ali z jemanjem dodatkov, ki vsebujejo encim laktazo, ki vam pomaga pri lažji prebavi mlečnih izdelkov.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine