Pisanje spreminja življenje
Na področje poljudnega strokovnega pisanja sem, jasno, zašla prek hribov oziroma alpinizma. V razširjenem pomenu.
Podatkovna zbirka COBISS prikaže, da me je k sodelovanju povabila revija GRIF. Zapisi so bili namenjeni preživetju in varovanju zdravja pri pohodno-alpinističnih aktivnostih v naravi in tudi že na različnih plezalnih stenah.
Članki so bili objavljeni leta 2001 in so aktualni še danes: ogljikovi hidrati kot glavni in najbolj učinkovit vir energije pri dolgotrajnem naporu, pomen preprečevanja dehidracije med telesno dejavnostjo ter kako naj hribovci in plezalci natelovadijo mišice.
Prehranski del mišične vadbe je bil v kar treh nadaljevanjih! Menda so jih celo uporabljali študenti fakultete za šport kot učno gradivo, ker takrat pač še ni bilo tovrstne strokovne literature. Takšne povratne informacije so bile vedno spodbuda za še bolj zavzeto delo.
Ko te članke prebiram danes, so strokovno še vedno relevantni, kar potrjuje zgodovinski nauk, da z novim znanjem samo dodatno spoznavamo stare resnice. Fiziologije presnove pri telesni dejavnosti pač ne moremo pokoriti z idejami različnih »znalcev« in marketinga.
Seveda pa je za tem pisanjem povod. Glede na moj poklic je bil povod za pisanje vedno zdravstveni problem, doma in v ambulantah. Neustrezna prehrana in pitje med telesno dejavnostjo ter nekritično uživanje prehranskih dopolnil so bili vzrok zdravstvenih problemov leta 2001 in so tudi leta 2022, čeprav je znanja veliko več. Guruji in marketing se namreč ne dajo, le kožo menjajo. Kot volk. V zadnjem desetletju so se jim pridružili tudi vplivneži in drugi neizčrpni viri »znanja« družbenih omrežij in internetnih univerz.
Polet in več
Leta 2002 sem na povabilo urednika pripravila prve zapise za Polet. Čeprav ni bil alpinist, je bil njegov življenjsko-profesionalni slog popolnoma v tem stilu. Zadal si je preplezati neosvojeno smer približevanja telesne dejavnosti zdravstveni preventivi in kurativi. Vsekakor je s svojo neugnano energijo in značajem na to temo naredil več kot vsa zdravju namenjena ministrstva različnih vlad. Telesno dejavnost je z rekrutiranjem najrazličnejših posameznikov in organizacij približeval posameznikom. Razumel je tudi, da »prazna vreča ne stoji pokonci« in da je pri telesni dejavnosti »pogubno, kadar se glad z žejo oženi«.
Že naslov naslednjega (drugega) zapisa je imel izjemno aktualno sporočilo za področje klinične športne prehrane: Bistvo je očem nevidno! Večina še vedno ne razume, da je kombinacija primerne prehrane in telesne dejavnosti najboljša presnovna regulacija v smer zdravja. Telesnega, duševnega in čustvenega. Pomanjkljivo znanje na tem področju imajo žal tudi tisti, ki so profesionalno poklicani, da bi to znali.
Seveda je bilo šibko tudi moje znanje. O prehrani, razen splošnih izročil, ki jih uporablja javno zdravje, nas na medicinski fakulteti niso učili. Pa tudi sicer je bilo tega znanja globalno gledano bolj malo. Zato je bilo pisanje za Polet neke vrste stalna šola, ko sem za zdravstvene probleme iskala patofiziološke vzroke v neprimerni strategiji energijskega vnosa v znanstveni literaturi. Učbenikov na to temo ni bilo.
Šibka je bila tudi moja pismenost za poljudno strokovno pisanje. To namreč ni prepisovanje iz učbenikov ali člankov, treba je veliko več. Tudi dejanskega znanja o problemu, da razumeš/poznaš klinično (zdravstveno naravnano) uporabnost tem, o katerih pišeš, in kako ta problem približaš bralcu oziroma potencialnemu pacientu. Tu je bil moj veliki mentor Boštjan Tadel. Brez njegovega mentoriranja ne bi nastalo več kot 300 zapisov za različne oblike Poletov! Tu naj dodam, da se je Poletu v originalni verziji kasneje pridružil Polet fit in še kasneje ga je nadgradil Polet kisik.
K pisanju člankov so nedvomno pripomogli tudi moji prijatelji in kolegi iz različnih, z zdravjem povezanih strok. Veliko člankov sta, preden so zagledali luč sveta, prebrala moj pokojni mož Pavle in prijateljica Ladka. Kasneje se je recenzentski skupini pridružila hči Ana Karin. Teme, ki niso spadale v moje področje znanja, so velikokrat prebrali kolegi drugih medicinskih specialnosti ali pa smo jih skupaj napisali. Tako me je dr. Milena Blaž Kovač »razsvetlila«, da sem končno začela dojemati izjemno kompleksno naravo bolezenske debelosti. In kako delamo ta bolezenski problem še večji z raznimi dietami in drugimi vajami, ki glede na sodobna spoznanja spadajo kar v Butale.
Kaj sem se naučila?
Če hodiš v šolo redno 20 let in ob tem prebiraš vrhunske znanstvene članke ter njihova spoznanja prenašaš v vsakodnevno klinično delo, se seveda naučiš veliko o različnih vidikih povezav med telesno dejavnostjo in prehrano. Povezava med telesno dejavnostjo, ki je izjemno močan fiziološki regulator telesnih funkcij, in ustrezno prehransko strategijo, ki je znanstveno osnovana na presnovnih spremembah pri različnih oblikah gibanja, je fascinantna in polaga zdravje v posameznikove roke. Ne pa v različne diete, ki se nenehno menjajo, ali prehranska dopolnila ali kakšne tretje čarovnije. To je z leti vsekakor zaznamovalo moje delo zdravnice in mirno lahko rečem, da je znanje, ki sem ga pridobila s pisanjem za Polet, nedvomno pripomoglo k boljšemu zdravju številnih športnikov in pacientov.
