Pogačarju in Rogliču še zlato Rogovo kolo
Zlato kolo podeljujejo tudi v Sloveniji, in to že vse od leta 1982, ko ga je prejel Jure Pavlič.
Odpri galerijo
Selektor slovenske članske reprezentance v cestnem kolesarstvu Andrej Hauptman je Tadeju Pogačarju izročil njegovo že tretje zlato kolo za najboljšega slovenskega mlajšega člana. FOTO: KD Rog
Pred novim letom smo se razveselili novice, da je Primož Roglič prvič v zgodovini slovenskega kolesarstva prejel imenitno zlato kolo, ki ga podeljuje ugledna francoska kolesarska revija Vélo Magazine že od leta 1992, ko je kot prvi nagrado v vitrino pospravil Španec Miguel Indurain.
Do letos je zlato kolo največkrat odnesel domov, kar štirikrat, Španec Alberto Contador. Roko na krmilo, letos smo res vedeli, da nagrada mora pristati v Sloveniji, samo nismo vedeli, ali bo pristala v vitrini Tadeja Pogačarja ali Primoža Rogliča, ki je bil tej nagradi blizu že lani, a mu jo je odnesel Francoz Julian Alaphilippe.
Razumljivo, Roglič je že drugič zapovrstjo končal kot prvi na jakostni lestvici svetovne kolesarske zveze (UCI), drugič zapovrstjo je bil najboljši na dirki po Španiji, zmagal je na enem spomeniku (Liége–Bastogne–Liége), bil drugi na dirki po Franciji, naprej ne gre naštevati, ker je jasno, da kolesar s takšnimi rezultati mora prejeti najbolj prestižno nagrado v kolesarskem svetu.
Zlato kolo pa poznamo tudi v Sloveniji, in to že vse od leta 1982, ko ga je prejel Jure Pavlič, takrat član ljubljanskega Roga. Nagrada se je imenovala zlato Rogovo kolo, ustanovil jo je takratni direktor kolesarskega društva Rog Zvone Zanoškar, prejel pa ga je kolesar, ki je v vsej sezoni nabral največ točk na domačih dirkah, torej na območju nekdanje skupne države. Kolesarsko društvo Rog je s to nagrado prehitelo marsikatero, takrat bolj razvito kolesarsko državo, nagrada je bila zelo čislana, kajti v tistih časih je bila na območju skupne države vrsta zelo dobrih dirk, danes o tem ne moremo govoriti, a je tudi sistem točkovanja drugačen.
Da, še danes podeljujejo zlato Rogovo kolo, čeprav je kolesarska zveza Slovenije ustanovila tudi Večer zvezd, kjer podeljujejo kolesarske »oskarje«, za tiste kolesarje, ki čez sezono naberejo največ točk UCI. Večer zvezd je nekoliko zasenčil zlato Rogovo kolo, a se Rogovci niso odpovedali tako dolgi tradiciji nagrajevanja najboljših kolesarjev. Od leta 1982 do leta 2000 so zlato Rogovo kolo podeljevali samo za elitno člansko kategorijo, od leta 2000 do danes še za kategorijo mlajših članov, od leta 2010 pa še za elitne članice in mlajše članice do 23 let.
Zlato Rogovo kolo sta največkrat, kar petkrat osvojila Tadej Valjavec in Primož Roglič. Štirikrat ga je prejel Janez Brajkovič, po trikrat Simon Špilak in Andrej Hauptman. Med ženskami je največ zlatih koles, kar osem, zbrala Polona Batagelj.
Letos so zlato Rogovo kolo prejeli v elitni kategoriji Primož Roglič, med mlajšimi člani do 23 let Tadej Pogačar, med elitnimi članicami in mlajšimi članicami do 23 let pa Eugenia Bujak.
Do letos je zlato kolo največkrat odnesel domov, kar štirikrat, Španec Alberto Contador. Roko na krmilo, letos smo res vedeli, da nagrada mora pristati v Sloveniji, samo nismo vedeli, ali bo pristala v vitrini Tadeja Pogačarja ali Primoža Rogliča, ki je bil tej nagradi blizu že lani, a mu jo je odnesel Francoz Julian Alaphilippe.
Razumljivo, Roglič je že drugič zapovrstjo končal kot prvi na jakostni lestvici svetovne kolesarske zveze (UCI), drugič zapovrstjo je bil najboljši na dirki po Španiji, zmagal je na enem spomeniku (Liége–Bastogne–Liége), bil drugi na dirki po Franciji, naprej ne gre naštevati, ker je jasno, da kolesar s takšnimi rezultati mora prejeti najbolj prestižno nagrado v kolesarskem svetu.
Zlato kolo pa poznamo tudi v Sloveniji, in to že vse od leta 1982, ko ga je prejel Jure Pavlič, takrat član ljubljanskega Roga. Nagrada se je imenovala zlato Rogovo kolo, ustanovil jo je takratni direktor kolesarskega društva Rog Zvone Zanoškar, prejel pa ga je kolesar, ki je v vsej sezoni nabral največ točk na domačih dirkah, torej na območju nekdanje skupne države. Kolesarsko društvo Rog je s to nagrado prehitelo marsikatero, takrat bolj razvito kolesarsko državo, nagrada je bila zelo čislana, kajti v tistih časih je bila na območju skupne države vrsta zelo dobrih dirk, danes o tem ne moremo govoriti, a je tudi sistem točkovanja drugačen.
Polona Batagelj ima v svoji vitrini kar osem zlatih Rogovih koles. FOTO: Jure Eržen/Delo
Da, še danes podeljujejo zlato Rogovo kolo, čeprav je kolesarska zveza Slovenije ustanovila tudi Večer zvezd, kjer podeljujejo kolesarske »oskarje«, za tiste kolesarje, ki čez sezono naberejo največ točk UCI. Večer zvezd je nekoliko zasenčil zlato Rogovo kolo, a se Rogovci niso odpovedali tako dolgi tradiciji nagrajevanja najboljših kolesarjev. Od leta 1982 do leta 2000 so zlato Rogovo kolo podeljevali samo za elitno člansko kategorijo, od leta 2000 do danes še za kategorijo mlajših članov, od leta 2010 pa še za elitne članice in mlajše članice do 23 let.
Zlato Rogovo kolo sta največkrat, kar petkrat osvojila Tadej Valjavec in Primož Roglič. Štirikrat ga je prejel Janez Brajkovič, po trikrat Simon Špilak in Andrej Hauptman. Med ženskami je največ zlatih koles, kar osem, zbrala Polona Batagelj.
Letos so zlato Rogovo kolo prejeli v elitni kategoriji Primož Roglič, med mlajšimi člani do 23 let Tadej Pogačar, med elitnimi članicami in mlajšimi članicami do 23 let pa Eugenia Bujak.
Tadej Valjavec ima doma pet zlatih Rogovih koles. FOTO: Leon Vidic/Delo
