Pokvarjeni smo – kako se popraviti
Strokovna obravnava življenjskega sloga posameznika temelji na sodelovanju med različnimi strokovnjaki.
Način našega življenja spodbuja nastanek številnih težav in kroničnih bolezni. Nekatere so lahko zgolj neprijetne, kot je zaprtje, druge nas omejujejo pri naših aktivnostih, kot na primer obraba sklepnega hrustanca.
Mnoge pa so glavni krivec za izgubljena leta kvalitetnega življenja ali prezgodnjo smrt, kot na primer srčna in možganska kap, pljučne in rakave bolezni.
Kdo lahko zapre ventil?
Življenjski slog je zelo težko spremeniti, saj je vzorec, kako delujemo, zakoreninjen v naš vsakdan. Na ravni celotne populacije v določeni državi se najbolj poznajo sistemski ukrepi in zakoni. Zelo velik pozitivni vpliv na zdravje bo zagotovo imela prepoved kajenja v javnih zaprtih prostorih pred leti in omejitev transmaščob v prehranskih izdelkih. Precej drugačna pa je zgodba s stališča posameznika. Medicini se na izzive, ki jih je ustvarila sprememba načina življenja v zadnjih petdesetih let, ni uspelo dobro prilagoditi.
Novodobne bolezni poskuša obravnavati po preizkušeni formuli, ki je izredno uspešno obvladala in omejila nalezljive bolezni v razvitem svetu: išče zdravilo, ki bo kot antibiotik bakterijsko okužbo pozdravilo kronično vnetje v telesu. A ga ni od nikoder. Spremeniti življenjski slog je, kot kaže, edina možnost, ta pa zahteva drugačne veščine zdravstvenih delavcev, kot so jih bili naučeni.
Nasveti, kot je »Treba bo shujšati!«, »Pazite na prehrano!« ali »Več se gibajte!« preprosto nimajo pravega učinka. Skrb vzbujajoče je, ker zdravnik celo občuti »olajšanje« ob pojavu posledic, kot je povišan krvni tlak, povišan holesterol ali povišan sladkor, saj lahko končno predpiše zdravilo in zdravi, za kar je bil izučen.
A to je kot brisača, s katero brišemo vodo pod pipo, ki pušča. Edini, ki lahko zapre ventil, pa je bolnik sam. Nekaterim se uspe tega naučiti sami, večina pa potrebuje vsaj na začetku pomoč. Državni programi obstajajo, vendar so finančno podhranjeni, kar pomeni, da ni potrebne širine strokovnjakov in je obravnava omejena na skupinsko, kar bistveno zmanjša uspeh.
V zavodu, kjer se srečujemo s takimi težavami, se zavedamo, da je za dolgoročne spremembe na področju življenjskega sloga potreben celostni pristop, kar je tudi glavno vodilo sodobnih pristopov obravnave kroničnih nenalezljivih bolezni. Tradicionalni medicinski dejavniki tveganja za kronične bolezni, kot so krvni pritisk, povišan krvni sladkor, povišan holesterol, kajenje, debelost in drugi, so večinoma posledice dogajanja v ozadju.
Tam vsem znane dejavnike sestavljajo prehrana, telesna aktivnost in čezmerni stres. V zadnjem obdobju pa je vedno bolj jasno, da so v ozadju tudi manj očitni dejavniki, kot so škodljiva tehnologija, težave s spanjem, količina in kvaliteta socialnih stikov, razmere na delovnem mestu, izpostavljenost škodljivim fizikalnim in kemičnim dejavnikom in drugo.
Vsi ti dejavniki se prepletajo in vplivajo drug na drugega. Če dejavnike tveganja obravnavamo poenostavljeno in pri vsaki osebi po istem kalupu, bodo učinki na kvaliteto življenja večinoma relativno majhni, ker je pri nekom v ospredju en problem, pri drugem drugi. Potreben je posamezniku prilagojen pristop. Le tako se lahko z različnimi diagnostičnimi postopki ugotovi osnovni vzrok za težave in vzročno zdravljenje je tisto, ki lahko prinese dolgoročno večjo kakovost življenja. Za takšen pristop pa mora sodelovati več strokovnjakov.
V naši skupini tako sodelujemo zdravnik, psihoterapevt, kineziolog in dietetik. Vsak na svojem področju izvede diagnostiko in skupaj s klientom dogovorimo smiselne ukrepe. Za boljšo predstavo poglejmo primer iz prakse.
Gospod srednjih let se je oglasil v Zavodu za celostno zdravje, ker so ga pri preventivnem pregledu prestrašili, da mu močno grozi nastanek bolezni srca in ožilja. Zdravnik mu je svetoval spremembo življenjskega sloga, in sicer zdravo prehrano, gibanje ter kontrolo krvi čez tri mesece. Če se parametri ne izboljšajo, bo moral začeti jemati zdravila za znižanje pritiska in holesterola. Odločil se je, da bo opravil diagnostiko življenjskega sloga.
Posvet z zdravnikom razkrije, da je bil do zdaj zdrav. Zdravil ne jemlje. Ne kadi in le občasno uživa alkohol v majhnih količinah. Po poklicu je podjetnik. Ima svoje podjetje z desetimi zaposlenimi. Je poročen in ima dva otroka. V zadnjem letu je opazil nekoliko slabše splošno počutje, povečale so se mu bolečine v spodnjem delu hrbta, ki jih je imel sicer že več let. V zadnjem letu se mu pojavlja glavobol, zaradi česar je bil pregledan pri nevrologu, ki ugotavlja glavobol tenzijskega tipa. V tem času se mu je teža povečala za petnajst kilogramov.
Zdravniški pregled pokaže čezmerno telesno težo z močno povečanim obsegom trebuha, blago povišan krvni pritisk, v laboratorijskih izvidih, ki jih ima s seboj, pa je videti povišan holesterol, blago povišano vrednost krvnega sladkorja in blago zvišane jetrne teste.
Psihološki posvet pokaže, da je gospod zelo obremenjen s stresom. V podjetju sta dva delavca v daljšem bolniškem staležu, zato je bolj obremenjen. Več časa preživlja v službi kot pred letom dni. Doma je manj potrpežljiv, otroka ga hitro spravita iz tira, z ženo ima več konfliktov. Na delovnem mestu se težko osredotoči in je manj učinkovit. Z ženo sta opustila tudi druženje s prijatelji ob koncih tedna, ker je preveč utrujen. Močno je omejil tudi vrtnarjenje, ki ga je imel zelo rad. V zadnjem času je glavna skrb zdravje. Dejstvo, da je visoko ogrožen za bolezni srca in ožilja, ga spravlja v stisko. Test tesnobe je zmerno in depresije blago povišan.
Pri kineziološkem pregledu je bilo ugotovljeno, da je njegova telesna pripravljenost podpovprečna. Načrtovane telesne aktivnosti tako rekoč nima. Na delovnem mestu pretežno sedi, na delo se vozi z avtomobilom. Testi pokažejo podpovprečno telesno vzdržljivost. Moč pomembnih mišičnih skupin je pomembno znižana. Na telesu se to kaže na spremenjeni obliki spodnjega dela hrbta, kjer je mišičje tudi zakrčeno. Ravnotežje se je izkazalo za povprečno, prav tako gibljivost.
Dietetik je ugotovil, da ima gospod neredne obroke. Povprečno uživa hrano enkrat do dvakrat na dan. Zajtrka ne uživa. Prvi obrok je malica v službi in glavni obrok obilna večerja. Energijski vnos je kljub malo obrokom previsok zaradi energetsko goste in predelane hrane. Uživa premalo sadja, zelenjave in vlaknin. Meritev telesne sestave pokaže prevelik delež telesne maščobe z ohranjeno mišično maso.
Kje so se začele težave?
Gospodu smo ugotovitve predstavili. Slaba telesna zmogljivost in slaba prehrana ga nista presenetili. Vedel je, da je telesno slabo pripravljen in da se slabše prehranjuje. Zamislil pa se je ob dejstvu, da se je vse skupaj začelo s spremembo situacije na delovnem mestu. Tega prej ni opazil. Spoznal je, da je čezmerno obremenjen, in prepoznal številne simptome in znake negativnega stresa in njihov vpliv na različna področja v njegovem življenju. Vključil se je v naš program zdravega življenjskega sloga.
S psihoterapevtom sta naredila načrt, kako na eni strani zmanjšati škodljivi stres, ki mu je izpostavljen, in na drugi strani povečati zmožnost soočanja s stresom. Vključil se je v program polindividualne telesne vadbe v majhni skupini, kjer je izvajal vaje pod budnim očesom kineziologa. Z dietetikom sta naredila načrt obrokov z optimalno sestavo hranil in se dogovorila za spremljanje napredka z meritvami telesne sestave. Zdravnik je izvajal redno kontrolo biometričnih meritev ter koordiniral potek programa in skrbel za ohranjanje motivacije.
Gospod je sprva težko sodeloval. Imel je občutek, da so ga nove spremembe še dodatno obremenile. Sčasoma pa je začel prepoznavati pozitivne učinke. Sprva so bili komaj opazni, na primer lažje je zvečer zaspal in občutil popuščanje bolečin v križu. Sčasoma pa je bilo teh učinkov vedno več in zgodilo se je, da so bile koristi, ki so mu jih spremembe prinesle, večje ob vložka. Postal je notranje motiviran za vzdrževanje sprememb. V treh mesecih je izgubil šest kilogramov, večinoma na račun maščobe, in hkrati ohranil mišično maso.
Obseg trebuha se je zmanjšal za osem centimetrov. Krvni tlak je upadel iz povišanega na visoko normalnega. Celokupni holesterol se je znižal za 15 odstotkov, pri čemer se je razmerje med »dobrim« in »slabim« holesterolom bistveno popravilo. Krvni sladkor se je znižal na normalne vrednosti, prav tako jetrni testi.
Težave, kot jih je imel moški v zgornjem primeru, so v današnjem času izredno pogoste in zdravstveni delavci se z njimi srečujemo vsak dan.
Za uspešno rešitev je nujno, da ugotovimo in čim bolj vplivamo na osnovne vzroke, ki pripeljejo do povečane telesne teže, povišanega krvnega sladkorja, holesterola in drugih znakov kroničnega vnetja v telesu. Zato sta izredno pomembna natančna diagnostika in spreminjanje življenjskega sloga pod vodstvom tima strokovnjakov, ki lahko to omogoči.
