Poletova oprema: Vibram Five Fingers

Ni nas zajela evforija bosonogega teka, vendar smo z zanimanjem prebrali članek .
In potem začeli razmišljati ali bi probali ali ne. Zakaj pa ne? Le tako bomo vedeli ali je naš povratek »na začetek« sploh mogoč. No, najprej bomo začeli z »petprstniki«, da se prilagodimo, da občutimo ali je pot trnova ali ni. Verjetno trnov ne bomo pohojali, kamenčke pa. Vibram FiveFingers lahko kupite tudi tu.

So moderni tekaški copati z nekaj sloji blaženja in zaščite ter večdesetletno dediščino znanstvenega napredka na področju materialov, medicine, (bio)mehanike in še česa res samo varljivi odsev, medtem ko je tisto pravo, prvinsko in ne nazadnje zdravo ves čas dobesedno pred našimi očmi oziroma nogami? Če člani skrivnostnega indijanskega plemena Tarahumara v neizprosni divjini mehiške puščave že stoletja tečejo bosi ali skorajda bosi, pri tem pa ne trpijo nobenih tradicionalnih tekaških poškodb zahodnjakov, potem je z našim znanstvenim pristopom na zahodu nekaj hudo narobe. Ali pa je mantra tekaške znanosti, da je copate pametno pogosto menjati, saj se ti obrabijo in tako povečujejo možnost nastanka poškodb, pravzaprav odsev korporativnega pohlepa, ki ga marketinško zrcalo prek znanosti že desetletja pači v objektivno znanost, ki to ni?

Na tržišču je poplava sandal za "bosonogi tek".

Indijanci, ki jih spretno mistificira in romantizira Christopher McDougall, ameriški avtor knjige Rojeni za tek (Born to Run), ki je postala biblija privržencev bosonogega teka in teka z obuvali z minimalnim blaženjem, naj bi s svojim naravnim načinom življenja, ki je pravzaprav tek na dolge proge, in, obrnjeno, s svojim tekaškim gibanjem, ki velja za najnaravnejšega, po mnenju privržencev dokazovali natančno to. Tarahumare so vstopnica ali, bolje rečeno, izstopnica modernega človeka iz norega drvečega vlaka, ki naj bi nas vse hitreje vozil v svetlo prihodnost, a nas na drugi strani domnevno oddaljuje od samih sebe. Od našega bistva. Seveda v korist zelencev industrije.
Aleš Kovačič