Prehranska dopolnila za zdravje sklepov
Bolečine v sklepih, predvsem v kolenih, ramah in kolkih, so zelo pogoste. Največkrat je vzrok obraba hrustanca, značilna predvsem za starajočo se populacijo, lahko pa se pojavi tudi prej, npr. pri športnikih, ki so imeli športno poškodbo, ali zaradi ponavljajočih se gibov.
Obrabo hrustanca, če je ta obsežnejša, spremlja vnetje, ob tem se pojavijo bolečina, otrdelost sklepa ter zmanjšan obseg gibanja. S težavami se lahko spopadamo z jemanjem protibolečinskih zdravil, ki so sicer učinkovita, a se ob dolgotrajnejšem jemanju lahko pojavijo neželeni učinki, kot so težave z želodcem.
Priporočljiva je fizioterapevtska obravnava in pri hujših in dolgotrajnejših oblikah tudi kirurški poseg, vse več raziskav pa kaže spodbudne rezultate pri uporabi nekaterih prehranskih dopolnil.
Ta nikakor ne nadomeščajo zdravniške obravnave, so pa vsaj pri blažjih oblikah enostaven način, kako si lahko nekoliko pomagamo sami. Prehranska dopolnila delujejo na več načinov, pomembno je predvsem, da lahko neposredno prispevajo k obnovi hrustanca ali sklepne tekočine; z njimi torej odpravljamo vzroke in ne le posledic.
Glukozamin
Dobro preučeno in verjetno najbolj znano je prehransko dopolnilo glukozamin, ki je v dopolnilih največkrat v obliki glukozamin sulfata v kombinaciji s hondroitin sulfatom. Zakaj ravno ti dve spojini? Glukozamin je gradnik glukozaminoglikanov v sklepni tekočini, hondroitin pa v hrustancu ustvarja ozmotski tlak ter z zadrževanjem vode daje hrustancu elastičnost in mu omogoča boljše upiranje pritiskom ob naporu.
Obe spojini delujeta tudi kot učinkovita zaviralca vnetnih procesov. Ker sta sposobni lovljenja prostih radikalov, preprečujeta poškodbe, ki bi jih ti sicer povzročili, hkrati pa spodbujata tvorbo telesu lastnih antioksidativnih spojin. Zaključki študij o tovrstnih dopolnilih niso povsem enotni. Trdimo lahko, da je jemanje glukozamina in hondroitina varno, učinkovito zmanjšuje bolečino in vnetje, ni pa še povsem jasno, ali vodi do zmanjšanega zoženja medhrustančnega prostora v sklepih, kar bi nakazovalo na obnovo hrustanca. Kaže, da je učinkovit odmerek 1500 mg/dan, zaužit v več manjših odmerkih med dnevom.
Kolagen
Glavna beljakovina, ki sestavlja medceličnino in skrbi za natezno trdnost pri sklepnem hrustancu, je kolagen, zato je njegovo uživanje za zdravje sklepov logična izbira. Nehidroliziran (nerazgrajen) kolagen, ki ga vsebujejo nekatera živila živalskega izvora (meso, ribe), se v črevesju zelo slabo absorbira. Nasprotno se kratki delci, ki jih dobimo z razgradnjo kolagena, dokaj učinkovito vsrkajo v telo. Zanje je dokazano, da lahko po zaužitju pripotujejo prav do sklepnega hrustanca. Tam spodbujajo izgradnjo novih molekul kolagena ter drugih velikih molekul, ki tvorijo hrustanec.
Pri jemanju hidroliziranega kolagena je potrebne nekaj potrpežljivosti, saj se prvi ugodni učinki pokažejo po približno dveh mesecih. Priporočen odmerek za odraslega človeka je okoli 10 g/dan. Ker je za nastajanje kolagena v telesu nujno potreben vitamin C, lahko pričakujemo, da bo tudi njegovo uživanje koristilo zdravju sklepov. Tako je pokazala obsežna tri leta trajajoča raziskava, saj se je pri tistih, ki so uživali prehransko dopolnilo vitamina C, osteoartritis razvil manj pogosto kot pri kontrolni skupini.
Naj spomnimo, da se zadostne količine vitamina C lahko zaužijejo z raznoliko in uravnoteženo prehrano, saj ga večje količine vsebujejo citrusi, paprika, ohrovt, jagodičevje in celo krompir.
Hialuronska kislina
Med zanimivimi prehranskimi dopolnili je hialuronska kislina. To je osnovna sestavina sklepne tekočine, ki z vezavo vode skrbi za stabilizacijo sklepa, deluje kot lubrikant in amortizira pritiske in vibracije. Hialuronska kislina, ki jo jemo, deluje v sklepih tako, da prepreči odmiranje hrustančnih celic in spodbuja njihovo delitev. Poleg tega deluje že v črevesju, kjer spodbudi tvorbo protivnetnih molekul. Ker je osnovni gradnik hialuronske kisline N-acetil-glukozamin, ki ga celice predelajo v glukozamin, ima seveda podobne učinke kot jemanje glukozamina.
In smo spet pri prehrani
Iz vseh omenjenih študij je razvidno, da je poleg direktnega delovanja posameznega dopolnila na hrustanec in sklepno tekočino pomembno protivnetno delovanje. Sklepamo lahko torej, da bo k zdravju sklepov pripomogla tudi siceršnja prehrana, če izbiramo živila, ki imajo protivnetni učinek.
Znano je namreč, da določena živila in hranila na vnetni status vplivajo negativno, npr. holesterol, nasičene maščobne kisline, tudi visok vnos železa, druga pa vplivajo pozitivno, npr. različni vitamini in večkrat nenasičene maščobne kisline omega 3. Posebej pozitivno prispevajo različne začimbe, ki so bogate s pomembnimi bioaktivnimi snovmi. Med temi so v povezavi z bolečinami v sklepih najbolje preučevane kurkuma, ingver in žafran, vendar se marsikatero najde tudi na domačem vrtu, npr. česen, rožmarin in origano – njihova uporaba je vsekakor priporočljiva.
Pri hujših obrabah ali boleznih, kot je npr. revmatoidni artritis, sicer ne bo šlo brez obiska pri zdravniku. V vseh primerih pa nekaj malega z ustrezno prehrano in prehranskimi dopolnili lahko poskusimo narediti sami, ob jemanju priporočenih odmerkov namreč omenjena dopolnila nimajo neželenih učinkov. Če se odločimo za izbor živil, s katerimi znižamo vnetje v telesu, bomo dosegli še druge pozitivne učinke, kronično vnetje nizke stopnje je namreč povezano tudi z razvojem srčno-žilnih in drugih nenalezljivih bolezni.
***
dr. Saša Kenig, univ. dipl. biokem., Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
