![ni podpisa](https://www.delo.si/media/images/20200909/464807.width-660.jpg?rev=0)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Če pozorno ali pač občasno spremljate »svet v gibanju«, potem ste opazili, da se elektrika počasi a sigurno zajeda vse pore našega vsakdana.
Avtomobilski, motoristični in kolesarski svet je vse bolj odvisen od elektrike. Avtomobili in motorji se izogibajo bencinu, kolesa pa »eni« človeški pogonski sili. Hibridna vozila so tista, ki jih poleg bencina poganja še elektrika, hibridna kolesa so tista, ki pedalom dodajajo malce elektrike, ravno toliko, da kolesarjenje postane lažje takrat, ko naša moč pojenja. Ves avtomobilski svet je v preteklem letu največ poudarka dajal ravno tako imenovanim hibridom. Praktično ni več proizvajalca, ki v svojem katalogu ne bi imeli vsaj eno tako vozilo. Kolesarski svet je precej manjši, a še vedno tako pomemben, da ima na leto vsaj tri sejme, na katerih se zberejo vsi, ki v tej industriji kaj pomenijo. In v letu 2017 je bil največji poudarek ravno na kolesih, ki jih poleg pedal poganja še električna baterija. Zaključek ob koncu leta je bil sila jasen, prihodnost je prišla, prišla je precej hitreje kot smo jo napovedovali. Zanimivo bo spremljati, kdo bo od »ozaveščenih« voznikov avtomobilov, recimo od letos ali najkasneje od drugega leta še kupil avto, ki ni hibriden. Če voziš hibrida si napreden in si ozaveščen, si v trendu, vse ostalo je zgodovina. In takrat, se pravi zelo kmalu, mi ozaveščene ne bo več treba pisati v narekovajih.
Če bi mestno električno kolo ne bilo tako pripravno, enostavno in navdušujoče, potem se ne bi tako hitro in dobro prijelo v razvitih kolesarskih državah. Taki, ki pravijo, da je kolesarjenje z navadnim kolesom za njih pretežko si nabavijo električno kolo. In pridobijo ogromno. Z navadnim kolesom ne bi prekolesarili niti kilometra z električnim pa lahko kolesarijo in kolesarijo in kolesarijo… In zdaj povejte kaj je boljše? Pri tem je treba vedeti, da električno kolo ne gre naprej, če ga ne poganjaš. Prenehaš obračati pedala in kolo se bo ustavilo pa, če tudi ima tri baterije na sebi. Finta je v tem, da ti elektrika pomaga do 29 kilometrov na uro potem pa nič več in prav nič ti ne pomaga, če ne obračaš pedal. Torej si še vedno kolesar? Seveda si in ravno tako ti »srce utripa«, vendar ti kolo pomaga takrat, ko ti nogi ne moreta več. Če pa drviš več kot 29 kilometrov na uro, potem si samo še na »kolesu«.
Revolucija med gorskimi kolesi
Električna gorska kolesa so tista, ki se poleg mestnih najbolje prodajajo. Razlogi so podobni kot pri mestnih kolesih, samo, da je kulisa, po kateri se vozimo drugačna. Mestna kolesa so za mesta, gorska pa za vse drugo kot pa mesta. Zakaj so se električna gorska kolesa tako hitro prijela? Predvsem zato, ker je jasno, da je gorsko kolesarjenje zelo težavno početje. Prikolesariš na Blegoš in si fuč za ves teden. S pomočjo električnega kolesa pa lahko v isti furi prekolesariš in Blegoš in Lubnik in še Križno goro in potem šele si fuč za ves teden. Malce heca, ampak je veliko resnice v tem. Čez vse tri hribe moraš obračati pedala in potem, ko pogledate koliko kalorij ste zapravili, ugotovite, da električno kolo ni potuha ampak vaš osebni trener, motivator, »mučilna« naprava s pomočjo katere vam se spremeni življenje. Ne dolgo nazaj sem srečal sedemdesetletnega Avstrijca, ki je ravno prekolesaril Tromejo, Višarje in Vršič… Pohvalil sem njegovo električno gorsko kolo. Smehljaje mi je odgovoril, da to ni električno gorsko kolo, temveč…viagra.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji