Svoboda na smučeh, kot si jo lahko le želiš
Da se smučarskega pohodništva loti tisti ljubitelj smučanja, ki mu je smučarski tek pretežko početje, turno smučanje prenevarno, alpsko predrago, telemark pa tudi prezahteven? Povsem drugače je: če človek želi zimo in naravo spoznati v vsej prvinskosti, bo to najlažje storil, če se bo lotil smučarskega pohodništva.
Že pet let v Poletu pišemo o smučarskem pohodništvu, športni rekreaciji, ki počasi, a zagotovo osvaja ljubitelje uživanja na snegu. Upamo, da bo tako kot z našim pisanjem o kolesih za makadamkanje – zdelo se je, da smo bili pri tem opravilu ves čas obrnjeni v veter, potem pa se je nenadoma zgodila eksplozija in ta kolesa so preplavila državo.
V tujini pohodništvu na smučeh rečejo nordic skiing, nordijsko smučanje ali BC backcountry skiing. Slednje mešajo s turnim smučanjem, ampak mi se že sporazumemo. Tudi nordijsko smučanje pri nas pomeni tekmovanje s tekaškimi smučmi, torej tek na smučeh, in ne hoja. Mi temu uživanju pravimo smučarsko pohodništvo.
Ne vem, ali ste vedeli, ampak smučarsko hojo oziroma deske, podobne smučem, je človek izumil, odkril že pred kolesom.
Pred dvaindvajset tisoč leti, ko si je kromanjonec prvič pritrdil dve palici na nogi, ni bilo treba dirkati po zasneženi gori samo zaradi vznemirjenja, spuščanja adrenalina. Smučanje se je začelo kot način preživetja. Tako piše Roland Huntford v (v izvirniku) Two Planks and a Passion: A Dramatic History of Skiing. Odlična knjiga in skoraj biblija za smučarje, še posebno pa za smučarje pohodnike, ki se s svojim uživanjem vračajo h koreninam smučanja. Ne, ne gre nam za preživetje s pomočjo dveh smučk. Čeprav sem si pred kratkim obljubil, da res moram izbirati družbo za pohode, nikakor pa ne grem več sam.
Od jelena so ostali samo rogovi
Huntford v svoji knjigi opisuje žival na dveh palicah, s katerima je v zadnji ledeni dobi po ledeni tundri iskal hrano, živali, za preživetje. Danes pa lahko vidiš, da se narava ni veliko spremenila, samo človek ni več žival, ampak človek, živali pa še vedno skrbijo za svojo prehrambno verigo na svoj način. Zato lahko, na primer, na Jelovici vidiš ostanke jelena, samo rogove in parkeljne, vse preostalo volkovi zvlečejo v brlog, v svojo shrambo.
Ti volkovi se potikajo pol ure hoje od zadnje hiše v vasi ali še manj. In takrat se spomnim Huntfordove knjige in se v 21. stoletju počutim kot kromanjonec. Ampak moji palici sta zdaj smučki, na katerih piše Alpina Pioneer. Pioneer? Spet nekaj, kar spominja na začetke?
Slovenija je zelo smučarska dežela, nekateri še danes trdijo, da je smučanje naš nacionalni šport. Da, mogoče se celo strinjam, da je nacionalni, zaradi cene dnevnih vozovnic pa mislim, da to ne bo več dolgo družinski šport. Na Gorenjskem, od koder prihajam, smo pred leti bili prepričani, da bomo privarčevali, če bomo smučali samo z eno smučko, zato smo vsi postali deskarji. Hitro smo ugotovili, da smo se zmotili, da pač ekonomija ni naše razsvetljenstvo, in smo ostali pri gozdarjenju in peskokopih.
Risanje po votlinah je spet hit
Ne vem, s čim in kako so v paleolitiku ljudje risali po votlinah, ampak v Huntfordovi knjigi piše, da so zelo radi uprizarjali sebe na smučeh oziroma prapraprasmučeh. Najstarejši smučarski artefakti izvirajo iz novejšega mezolitskega obdobja. Risbe smučem podobnih predmetov, ki jih je odkril arheolog Grigorij Burov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, segajo v leto 6000 pred našim štetjem v severni Rusiji. Torej Rus je bil tisti, ki nam je dal navdih za današnjo rekreacijo. In tako sem stal pred eno izmed votlin na Pokljuki ter močno pogrešal sprej, da bi z njim naredil svoj grafit, ki bi prikazoval mene z rukzakom, dvema palicama, kako se smejim na smučeh. Grafit bi čez 6000 let odkrili in spet mogoče napisali drugi del smučarskega svetega pisma. Šalo na stran, ampak če vseeno, kar nekaj resnice lahko izbrskam.
Zakaj bi hodil na smučeh, če lahko smučam?
Turni smučarji nas gledajo zviška, češ, kako dolgočasno mora biti hoditi po planotah in gozdovih. Alpski smučarji nas še niso spoznali. Smučarji tekači nas tudi gledajo zviška. Verjetno si mislijo, da je bolje, da smuči uporabljaš za tek kot za hojo. Kdor ne zmore teči, potem hodi, kajne? Telemark smučarji, ki se imajo za najbolj pristne vzdrževalce smučarske tradicije, uživajo samo še na tekmovanjih.
Torej se moramo zavedati svoje osame in se ozirati samo po lastnih užitkih. Da jim ugodim pri opisovanju našega početja, vedno poudarim, da se smučarskega pohodništva loti tisti ljubitelj smučanja, ki mu je smučarski tek pretežko početje, turno smučanje prenevarno, alpsko predrago, telemark pa tudi prezahteven. Potem v njihovih očeh vidim lagodje, ki pomeni, da so še vedno na pravi poti. Veliko resnice je v napisanem.
Smučarski tek je zame tako težka oblika rekreacije, da mi je škoda zim v minevanju enega samega muskelfibra. Da bi se upal spustiti s smučmi s Triglava, bi moral še na nešteto smučarskih tečajev. Da bi moral še enkrat več kot minuto stati v vrsti za vlečnico, bi se moral vrniti na tablete. Telemark? Kdaj ste nazadnje na smučišču videli telemark smučarja? Gre za izumrlo vrsto? Niti olimpijski šport ni?
Mati Alpina je rodila
Tovarno Alpina v Žireh pozna vsak Slovenec smučar. V Skandinaviji so prepričani, da ta fabrika hrani celotno Slovenijo. Kdor tam smuča v Alpininih čevljih, je bogat človek, ki zelo dobro ve, kaj je najboljše za njegove smučarske noge. Bil sem tam, na ogledu. Kmalu sem se prepričal, da veliko dajo na tradicijo, poslovnih prostorov niso prenovili vsaj štirideset let. Ampak znanje, ki ga potrebujejo za izdelavo čevlja za smučarsko pohodništvo, imajo najboljše na svetu. Vasja, nekdanji državni reprezentant v smučarskem teku in biatlonu, ki se trudi, da smučarsko pohodništvo spoznamo tudi Slovenci, mi je predstavil čevelj, ki se imenuje Pioneer Vital. Čevlji, ki se krasno podajo k smučem, ki sem jih od Ivanove družine dobil kot darilo za rojstni dan in napredek k obveščanju Slovencev o lepotah smučarskega pohodništva.
Alpino sem najedal že vrsto let; več kot deset zim sem jim vsakega novembra pisal, kje lahko kupim opremo za smučarsko pohodništvo, in vedno znova sem dobil odgovor, da je njihova proizvodnja izvozno naravnana. Videl sem katalog, ki ima letnico 2022/23 in je v angleščini, vendar bo zagotovo tudi v našem jeziku.
Oprema, ki je najboljša, a ni nujna
Iz tovarne sem odkorakal opremljen z opremo, ki si je ne zaslužim, vendar, kot sem omenil, moje varčevanje je trajalo več kot desetletje, zato sem si lahko privoščil najboljše. Najboljše ta hip pa je, citiram Vasjo: »Naši novi čevlji in smuči za smučarsko pohodništvo so narejeni tako, da te spremljajo v pustolovščinah daleč stran od uhojenih stez.
Novi čevlji Pioneer Vital so od podplata naprej zgrajeni z mislijo po večji stabilnosti in udobju. Zgornji del je izdelan iz naravnega usnja, kar daje čevlju klasičen videz, vzdržljivost ter hidrofobne lastnosti. V kombinaciji z vzdržljivim tekstilnim materialom ter lahkimi in ojačenimi kljukicami na trg dostavljamo enega najlažjih čevljev za smučarsko pohodništvo na svetu. Novi podplat Rottefella Xplore je bolj prožen in prilagodljiv.
Podplat ima vgrajeno tehnologijo SpringPin (vzmetni zatič, nameščen ob straneh čevlja), ki omogoča lažje in trdnejše združevanje čevlja z vezjo. Vodoodporna membrana alpitex bo med dolgimi smučanji tvoje noge ohranjala suhe, hkrati pa poskrbela za nenehno uravnavanje zunanje vlage ter zaščito pred mrazom. Novi čevlji imajo več fleksibilnih območij, ki omogočajo boljše prileganje in večjo gibljivost med samim smučanjem. Anatomsko oblikovan jezik pa poveča udobje in prepreči žuljenje vezalk.«
Vasja me je kataloško podučil. Kolovratil sem z očmi, kar je pomenilo, da moje smučarsko znanje ne zahteva tako dobre opreme, pa vendar me je mikalo preizkusiti najboljše. »Optimalna svoboda s kar tremi fleksibilnimi območji, ki omogočajo večjo mobilnost pri gibanju. Ponuja boljši oprijem in večje udobje pri hoji. S temi čevlji lahko nemoteno hodiš, kar pride prav, ko smučar pohodnik naleti na območje, ki je prestrmo ali kjer zmanjka snega, ali pa na kako drugo nevšečnost, ki te primora, da si stakneš smučke. Anatomsko oblikovan notranji vložek. Čevlji morajo imeti maksimalno udobnost in trdoto hkrati,« me je še podučil Vasja.
Okovje, ki je spremenilo smučarsko pohodništvo
Okovja Rottefella poznamo vsi smučarji tekači in tudi skakalci pa tudi turni in telemark smučarji. To je norveški proizvajalec okovja, ki je prav gotovo številka ena na svetu. Za letos pa so predstavili svoje najlažje in najbolj učinkovito ter funkcionalno okovje Xplore. Rottefellin Xplore sistem vezi in podplata omogoča enostaven vstop in izstop, majhno težo, neomejen obseg gibanja ter bočno togost.
Najboljše na najboljšem
Pohodniške smuči smo v Poletu že opisovali. Na naši spletni strani lahko preberete vse članke za nazaj. Še enkrat poudarjam, da gre za smuči, ki so široke do osem centimetrov, torej še enkrat več kot tekaške, in da imajo robnike. Da, robnike! So zelo lahke, dolžino pa si izbiramo sami. Primer: visok sem 188 centimetrov in se najbolje počutim na smučeh, dolgih 195 centimetrov, širokih pa 6-8. Prej sem imel 200 centimetrov dolge, široke 8, ki pa jih zdaj uporabljam za ture, kjer me čaka svež globok sneg. Zaradi ugreza, seveda. Prijatelj Ivan ima široke samo pet centimetrov, pa pravi, da so preozke oziroma najboljše za pomrznjen sneg.
Dobre pohodniške smuči so nujna izbira za smučarja, ki zahteva stabilnost, nadzor in oprijem na neurejenem terenu. Kovinski robovi naj zagotavljajo odličen oprijem pri spustih ter večji nadzor pri prečkanju bolj strmih predelov. Na dobre smuči sodi novi sistem vezi Rottefella Xplore, ki omogoča boljšo gibljivost med hojo, večjo stabilnost in odličen stik s podlago, zato je užitek pri smučanju in odkrivanju novih poti še toliko večji.
