WHO: Svet se premalo giblje, tudi Slovenija
Najnovejša globalna slika telesnih aktivnosti kaže dobro četrtino premalo aktivnih, v Sloveniji se z 32,2 odstotka bližamo tretjini prebivalstva.
Odpri galerijo
Fizično najmanj aktivni ostajajo prebivalci držav z visokim standardom. FOTO: Shutterstock
Rezultati najnovejše raziskave svetovne zdravstvene organizacije WHO o telesni aktivnosti odraslih po svetu ne vlivajo optimizma. Nasprotno, po raziskavi WHO do leta 2016, ki jo je objavila medicinska revija The Lancet Global Health, je fizično premalo aktivne nekaj več kot četrtina svetovne populacije, 27,5 odstotkov ali 1,4 milijarde.
V nekaterih državah je neaktivnih več kot tretjina ljudi. V tej kategoriji so pristali tisti, ki niso bili zmerno fizično aktivni vsaj 150 minut tedensko ali intenzivno 75 minut. Poročilo strokovnjakov WHO, ki jih je vodila dr. Regina Guthold, je rezultat 358 raziskav v 168 državah, skupno 1,9 milijona ljudi. Ugotovili so, da se stanje fizične aktivnosti po svetu praktično ne izboljšuje, saj so v primerjavi s prejšnjo raziskavo zabeležili le polodstoten napredek. Leta 2001 je bilo po svetu neaktivnih 28 odstotkov populacije.
Globalno so manj aktivne ženske. Teh je po raziskavi WHO 32 odstotkov, medtem ko je neaktivnih moških 23, rezultati pa kažejo tudi na povezanost fizičnih aktivnosti z življenjskim standardom držav. Delež neaktivnih v bogatih državah je 37 odstotkov (v primerjavi z »le« 32 odstotki leta 2001), v tistih s srednjim standardom 26, v revnih pa le 16. Visok delež neaktivnih v bogatih državah pripisujejo »sedečim« službam in podobnim prostočasnim hobijem, ob tem tudi povečani uporabi avtomobilov.
Med ženskami so bile najmanj aktivne prebivalke držav razvitega Zahoda, Latinske Amerike in Karibov ter južne Azije, kjer so zabeležili kar 42 do 43 odstotkov neaktivnih žensk. Najnižji delež neaktivnih, le 11 odstotkov, pa so zabeležili med moškimi prebivalci Oceanije.
WHO je Slovenijo obravnaval v okviru držav srednje in vzhodne Evrope, kamor je umestil tudi ostale postsocialistične države stare celine.
V Sloveniji je bilo sodeč po poročilu v več raziskav vključenih 2006 ljudi v starosti med 18 in 99 leti. Rezultati nas uvrščajo med nadpovprečne lenuhe. Neaktivnih je 32,2 odstotka prebivalcev, 27,7 moških in 36,6 žensk.
Nov globalni načrt WHO predvideva zmanjšanje fizične neaktivnosti za 10 odstotkov do leta 2015 in 15 do leta 2030, a v organizaciji opozarjajo, da tega cilja glede na trend, ki ga odražajo najnovejše raziskave, ne bodo dosegli. Ukrepe za dvig tovrstnih aktivnosti ocenjujejo kot nujne.
Znova opozarjajo, da izostanek fizičnih aktivnosti povečuje zdravstveno tveganje, med drugim za kardiovaskularne bolezni, nekatere vrste rakov ali sladkorne bolezni. Po drugi strani zdrava telesna aktivnost pozitivno vpliva tudi na mentalno zdravje ali, denimo, na kasnejši pojav demence. WHO za prihodnost napoveduje tudi objavo rezultatov podobne raziskave med populacijo otrok in mladih.
Visoko stopnjo fizične neaktivnosti v Evropski uniji je leta 2014 zaznal tudi Eurobarometer. Njegova raziskava prisotnosti športnih aktivnosti med prebivalci unije je pokazala na odsotnost rekreacije pri kar 59 odstotkih. Toliko se jih je v času raziskave le redko rekreiralo ali ukvarjalo s športom ali pa sploh ne.
V severnem delu Evrope so bili bolj telesno aktivni kot na jugu in vzhodu. Na Švedskem je 70 odstotkov vprašanih izjavilo, da se vsaj enkrat tedensko rekreirajo ali ukvarjajo s športom, sledili pa so jim Danci z 68 odstotki, Finci s 66, Nizozemci s 58 in Luksemburžani s 54.
Na drugi strani lestvice se v Bolgariji 78 odstotkov vprašanih nikoli ni rekreiralo ali ukvarjalo s športom, sledili so jim Maltežani s 75 odstotki, Portugalci s 64 in Romuni ter Italijani, oboji s 60 odstotki. Slovenci smo v kategorijah »redko« ali »nikoli« pristali z 49 odstotki.
V nekaterih državah je neaktivnih več kot tretjina ljudi. V tej kategoriji so pristali tisti, ki niso bili zmerno fizično aktivni vsaj 150 minut tedensko ali intenzivno 75 minut. Poročilo strokovnjakov WHO, ki jih je vodila dr. Regina Guthold, je rezultat 358 raziskav v 168 državah, skupno 1,9 milijona ljudi. Ugotovili so, da se stanje fizične aktivnosti po svetu praktično ne izboljšuje, saj so v primerjavi s prejšnjo raziskavo zabeležili le polodstoten napredek. Leta 2001 je bilo po svetu neaktivnih 28 odstotkov populacije.
Preberite še: Zasavje kot tempirana bomba - otroci tam so med najtežjimi v državi, imajo največ maščobnega tkiva ter najvišji indeks telesne mase.
Manj aktivne so ženske
Globalno so manj aktivne ženske. Teh je po raziskavi WHO 32 odstotkov, medtem ko je neaktivnih moških 23, rezultati pa kažejo tudi na povezanost fizičnih aktivnosti z življenjskim standardom držav. Delež neaktivnih v bogatih državah je 37 odstotkov (v primerjavi z »le« 32 odstotki leta 2001), v tistih s srednjim standardom 26, v revnih pa le 16. Visok delež neaktivnih v bogatih državah pripisujejo »sedečim« službam in podobnim prostočasnim hobijem, ob tem tudi povečani uporabi avtomobilov.
Med ženskami so bile najmanj aktivne prebivalke držav razvitega Zahoda, Latinske Amerike in Karibov ter južne Azije, kjer so zabeležili kar 42 do 43 odstotkov neaktivnih žensk. Najnižji delež neaktivnih, le 11 odstotkov, pa so zabeležili med moškimi prebivalci Oceanije.
V Sloveniji premalo aktivnih 27,7 odstotka moških in 36,6 žensk
WHO je Slovenijo obravnaval v okviru držav srednje in vzhodne Evrope, kamor je umestil tudi ostale postsocialistične države stare celine.
V Sloveniji je bilo sodeč po poročilu v več raziskav vključenih 2006 ljudi v starosti med 18 in 99 leti. Rezultati nas uvrščajo med nadpovprečne lenuhe. Neaktivnih je 32,2 odstotka prebivalcev, 27,7 moških in 36,6 žensk.
FOTO: Aleš Černivec/Delo
Ukrepi za dvig fizičnih aktivnosti nujen
Nov globalni načrt WHO predvideva zmanjšanje fizične neaktivnosti za 10 odstotkov do leta 2015 in 15 do leta 2030, a v organizaciji opozarjajo, da tega cilja glede na trend, ki ga odražajo najnovejše raziskave, ne bodo dosegli. Ukrepe za dvig tovrstnih aktivnosti ocenjujejo kot nujne.
Znova opozarjajo, da izostanek fizičnih aktivnosti povečuje zdravstveno tveganje, med drugim za kardiovaskularne bolezni, nekatere vrste rakov ali sladkorne bolezni. Po drugi strani zdrava telesna aktivnost pozitivno vpliva tudi na mentalno zdravje ali, denimo, na kasnejši pojav demence. WHO za prihodnost napoveduje tudi objavo rezultatov podobne raziskave med populacijo otrok in mladih.
Eurobarometer: neaktivnih je kar 59 odstotkov prebivalcev EU
Visoko stopnjo fizične neaktivnosti v Evropski uniji je leta 2014 zaznal tudi Eurobarometer. Njegova raziskava prisotnosti športnih aktivnosti med prebivalci unije je pokazala na odsotnost rekreacije pri kar 59 odstotkih. Toliko se jih je v času raziskave le redko rekreiralo ali ukvarjalo s športom ali pa sploh ne.
V severnem delu Evrope so bili bolj telesno aktivni kot na jugu in vzhodu. Na Švedskem je 70 odstotkov vprašanih izjavilo, da se vsaj enkrat tedensko rekreirajo ali ukvarjajo s športom, sledili pa so jim Danci z 68 odstotki, Finci s 66, Nizozemci s 58 in Luksemburžani s 54.
Na drugi strani lestvice se v Bolgariji 78 odstotkov vprašanih nikoli ni rekreiralo ali ukvarjalo s športom, sledili so jim Maltežani s 75 odstotki, Portugalci s 64 in Romuni ter Italijani, oboji s 60 odstotki. Slovenci smo v kategorijah »redko« ali »nikoli« pristali z 49 odstotki.
