E-zlorabe: V času epidemije večina otrok dneve preživlja pred računalnikom, prav tako tudi spolni izkoriščevalci

Galerija
Uporaba svetovnega spleta ima veliko prednosti, a hkrati pretijo tudi nevarnosti. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana – Obdobje, ko mlade prepričujemo o nasprotnem, kot smo jih v preteklosti, namreč, naj običajno druženje z vrstniki nadomestijo z virtualnim, prinaša tudi nove možnosti za zlorabo na svetovnem spletu. Na to so pozorni na policiji in pri Spletnem očesu.
Mitja Felc
V čas, ko je vsa družba usmerjena predvsem v preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19, se hitro lahko zgodi, da zanemarimo druga področja, ki vplivajo na naše življenje. Da bi socialne stike med otroki omejili, se je večina njihovih aktivnosti prenesla na svetovni splet, kar pa je voda na mlin storilcem spolnega izkoriščanja otrok.
Prijave pridejo z zamikom
»Statistično je o teh kaznivih dejanjih zdaj še težko govoriti, saj mladoletniki tega ne prijavijo takoj, to se zgodi šele po prijavi staršev ali nekoga drugega, z zamikom pridejo tudi prijave ponudnikov spletnih storitev. Prav tako z zamikom pridejo prijave iz tujine,« je pojasnil Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na upravi kriminalistične policije.
Trend oziroma jasnejša slika v času ukrepov za preprečevanje širjenja virusa bo po besedah sogovornika opazna čez približno dva meseca. »Želimo si, da bi bilo tega čim manj, zato vse sile usmerjamo v preventivo in ozaveščanje. Vse, tako otroke kot starše in druge, ki imajo stike z mladostniki, pozivamo, naj bodo previdni. Povečana navzočnost otrok in storilcev na spletu seveda pomeni tudi povečano tveganje,« pravi Tekavec in dodaja, da se ne sme kar povprek kriviti splet, saj je ta lahko koristno tako za učenje kot sproščanje. »Treba pa se je zavedati, da nevarnosti obstajajo,« jasno pove.
Storilci so zelo manipulativni
Tekavec pojasnjuje, da kot najpogostejšo obliko kriminalitete s tega področja obravnavajo izmenjavo posnetkov spolnih zlorab otrok med dvema storilcema, sledi nagovarjanje mladostnikov, naj se fotografirajo goli ali pomanjkljivo oblečeni. Storilce opiše kot zelo manipulativne, predstavljajo se za vrstnike pod lažno identiteto, na koncu sledijo celo grožnje in izsiljevanje.
Hude travme, stigmatizacija, občutek krivde in nemoč so običajni spremljevalci zlorabljenih otrok. To jih spravi v hudo stisko in razumljivo je, da se težko zaupajo celo staršem, saj se morda bojijo še dodatnega kaznovanja.
»Ni rešitev to, da se otrokom prepove uporabo spleta, z njimi se je treba pogovarjati, starši morajo dati vedeti, da se jim otrok lahko zaupa. Treba je biti pozoren, kaj počnejo otroci na spletu, predvsem pa na odklonsko vedenje. Sicer obstajajo programi in aplikacije za starševski nadzor o delovanju otrok na spletu, ki pa po drugi strani lahko porušijo zaupanje med staršem in otrokom, če otrok tak nadzor odkrije. Otroci so namreč pogosto bolj vešči uporabe moderne tehnologije kot njihovi starši.«
Pogovor in ozaveščanje
Obdobje odraščanja otrok je občutljivo že samo po sebi, nastajajo različne težave, stiske in podobno, zato je tudi manipulacija z njimi preprostejša. Zaplete se, ker otroci večkrat niti sami ne zaznajo, da so žrtve. »Prav zato še enkrat poudarjam, da je ključna vloga staršev, naj se pogovorijo, naj spolnost ne bo tabu tema. Seveda naj pri tem pomaga tudi šola, zdaj ko izobraževanje poteka na daljavo. Otroka bomo tako najbolje zavarovali, policija bo ob prijavi seveda naredila vse, da se to prepreči, vendar je seznanjanje otrok o pasteh na spletu ključno,« poudarja pomembnost preventive Tekavec.
Starši naj otrokom pojasnijo, da če nekoga spoznajo po spletu, o njem ne vedo ničesar. V teh primerih zato nikoli ne smejo izdati osebnih podatkov. »Previdnost pri posredovanju osebnih podatkov po spletu sicer velja tudi za starše, ne samo za otroke,« doda sogovornik.
Trenutno je policija v vseh državah, prav tako kot Europol in Interpol, pozorna na to problematiko, zato med njimi skoraj dnevno poteka izmenjava informacij. Pri čezmejni kriminaliteti je običajno, da se tudi zaplete, ko so storilci ali strežniki v kateri od »varnih držav tretjega sveta«, kjer se na policijsko sodelovanje in mednarodno pravno pomoč ne gre zanašati.
»Prav izmenjava izkušenj med tujimi preiskovalci nam omogoča, da se tudi mi ob tem seznanimo s koristnimi rešitvami, ki so se v sosednji državi izkazale za dobre, in tudi drugi koristno uporabijo naše informacije,« sklene Robert Tekavec.
Komentarji