Odzivi na nameravano spremembo medijske zakonodaje

Fotografija:
Odpri galerijo

Sindikat novinarjev Slovenije: Nova medijska politika bi porazila javni interes na področju medijev

Sindikat novinarjev Slovenije nasprotuje predlogom sprememb novel medijskih zakonov, saj so po njihovi oceni"usmerjene zoper pluralnost in demokratičnost medijskega prostora in trga". Nasprotujejo slabitvi financiranja javne službe, ohlapnejšemu nadzoru in politično arbitrarni delitvi državnih pomoči ter krepitvi vloge oblasti v javnih medijih.**
Nasprotujejo tudi prenosu subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev prispevka javne službe Radiotelevizije Slovenija, so zapisali v sporočilu za javnost. Svarijo, da bi sprejem nove medijske politike korenito spremenil medijski trg in prostor, učinki predlaganih posegov pa bi bili katastrofalni za izvajanje javnega interesa.
Po takšni spremembi državno subvencioniranje ne bi prispevalo k pluralnosti medijev, ampak povečalo finančna, politična, poslovna in korupcijska tveganja izvajanja javnega interesa, menijo v novinarskem sindikatu."V predlaganih spremembah ne najdemo elementa, ki bi prinesel raznovrstnost ponudbe medijskih vsebin, z demontažo javne službe pa je realna grožnja, da bosta raznovrstnost in pluralizem v medijski ponudbi močno osiromašena,"so prepričani.
Opozarjajo, da je ministrstvo za kulturo spremembe utemeljilo brez resnih analiz stanja pluralnosti v medijskem prostoru in brez analiz funkcioniranja sedanjega sistema državnih pomoči v javnem interesu. Ob tem pozivajo k oblikovanju medijske zakonodaje v javni razpravi z zainteresirano javnostjo in deležniki medijskega trga.
Hkrati izpostavljajo, da bi bilo javnemu interesu medijskega sektorja po predlogih namenjeno za 1,6 milijona evrov manj kot doslej, srednjeročno pa je po ocenah Sindikata novinarjev Slovenije s temi predlogi ogroženih okoli 650 delovnih mest v javni službi. To je 29 odstotkov zaposlenih v javni službi ali četrtino zaposlenih radiotelevizijske dejavnosti zasebnega sektorja."Ogrožene bodo uzakonjene naloge javne službe in obseg izvajanja javnega interesa v javni službi, saj bi lahko njen tržni delež v nekaj letih upadel tudi do petine,"svarijo v sindikatu.
"S predlaganimi spremembami bo skratka javni interes močneje izpostavljen tržnim in poslovnim tveganjem, v največji meri pa bodo povečana politična tveganja. V nasprotju z deklariranimi cilji medijskih zakonov se bo zmanjšala raznovrstnost in pluralnost medijskega prostora, povečala finančna, uredniška in institucionalna odvisnost medijev od vsakokratne oblasti, uzakonila incestna razmerja med vlado in mediji ter razprle možnosti sistemske korupcije,"še opozarjajo.
V sindikatu pozivajo, da ministrstvo rešitve,"utemeljene in motivirane izključno s kratkoročnimi motivi trenutne vlade", umakne iz vladnega postopka, parlamentu pa predlaga, da opravi predhodno razpravo o usmeritvah srednjeročne medijske politike, na kateri bi bilo možno oblikovati tehtno in trajnejšo prenovo medijske zakonodaje.
 

Več iz te teme:

Komentarji: