Slovenija je velika sicilijanska enklava

Napaka celjske bolnišnice ni največji problem zdravstva, pač pa plazeča se privatizacija.
Fotografija: Golob si je po mnenju Markeša prav zaradi oklevanja na področju zdravstva »verjetno že zapravil drugi mandat«. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Golob si je po mnenju Markeša prav zaradi oklevanja na področju zdravstva »verjetno že zapravil drugi mandat«. FOTO: Leon Vidic/Delo

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v tokratni rubriki Od srede do srede debatirala o dogajanju v zvezi s splošno bolnišnico Celje, v kateri je prišlo do zamenjave identitete dveh bolnikov, ki so ju v celjsko bolnišnico sočasno pripeljali iz doma starejših občanov v Sevnici. Eden od bolnikov je kljub zdravljenju umrl, bolnišnica pa je o smrti obvestila svojce bolnika, ki je preživel. Vodstvo bolnišnice je zaradi napake ponudilo odstop, svet zavoda pa odstopa ni sprejel navkljub, po besedah Žerdina, »nenavadnemu dogodku, ki zmanjšuje zaupanje v zdravstveni sistem«.

»Vtis je dvojen,« je dejal Janez Markeš. »Prvič se to se ne bi smelo zgoditi. Drugič pa je javni odziv, zlasti pri zdravstvenem ministru, predimenzioniran.« Bolj kot zdravniška napaka bi ga moralo skrbeti »premišljeno, večdesetletno, sistemsko razgrajevanje javnega zdravstva – plazeče privatizacije«, je poudaril Markeš.

Zdravstveni sistem v kratkem čaka še en šok, je spomnil Žerdin. Skoraj hkrati z vestjo iz celjske splošne bolnišnice je zdravniški sindikat Fides napovedal stavko zdravnikov in zobozdravnikov. Začel jo bo 19. oktobra, če ne bo uresničena zahteva za izločitev zdravnikov in zobozdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju. Markeš je zadnje dogajanje v zdravstvu primerjal z učinki tornada in s posledicami podnebnih sprememb. »Leta in leta se zviševanje povprečne temperature ne pozna. Ko pa enkrat presežeš kritično točko, pa nastanejo posledice, ki jih ni mogoče ustaviti več let. Na področju zdravstva smo dosegli to točko,« je prepričan.

Žerdin je navedel še en primer privatizacije javnega zdravstva. Kot je dejal, sta dve zavarovalnici v delni državni lasti približno pred dvema letoma kupili precej prepleten sistem zasebnih zdravstvenih institucij. Kot kaže, se to zdaj povezuje v blok, ki gradi bolnišnico nedaleč od ljubljanske obvoznice. Problem je, ker je ta blok hkrati v lasti finančnih institucij, ki sta v delni državni lasti, se je po mnenje k sokomentatorju obrnil Žerdin.

Oglejte si več videokomentarjev

»Imam vtis, da je Slovenija velika sicilijanska enklava – naj mi Sicilijanci oprostijo –,« je pribil Janez Markeš. »Celotna tranzicija se dogaja v nezdravem in fluidnem dogovoru med različnimi deležniki, ki se na politični platformi medsebojno zmerjajo. Videti so sovražniki, v zakulisju pa so prijatelji. Očitno je veliki zadnji zalogaj, privatizacija javnega zdravstva, stresel shemo, za katero smo mislili, da je morda ni več,« je komentiral Markeš.

image_alt
Stranka, ki da kaj nase, bi morala imeti svojega predsedniškega kandidata

Kam v shemo umestiti zdravstvenega ministra Loredana in premierja Goloba, Markeš ne ve, a meni, da pri ministru vsi znaki kažejo, da se vpenja v »plazečo privatizacijo«. Golob pa si je po mnenju Markeša prav zaradi oklevanja na področju zdravstva »verjetno že zapravil drugi mandat, zanesljivo pa si ga bo, če se ne bo v kratkem postavil na pozicije državnega, javnega zdravstva, očiščenega korupcije.«

Mogoče bo okoli tega padla beseda na predsedniških soočenjih, je dodal Markeš. Žerdin je temo pogovora speljal na predsedniške volitve. Omenil je, da Dnevnikova analiza javnega mnenja kaže na možnost, da Anže Logar prehiti Natašo Pirc Musar. Pojavil pa se je še tretji kandidat, Milan Brglez. Žerdina je zanimalo, ali je Markeša presenetilo, da Pirc Musar drsi navzdol po lestvici javnomnenjske podpore.

Markeš takšen razvoj dogodkov pripisuje slabitvi feminističnega vidika, v veliki finale se spet vračajo moški. Neznanka pa je, ali bo Gibanje Svoboda podprlo Brgleza, ter kaj bodo storile druge stranke. Za Levico se kaže, da lahko podprejo svojega kandidata in ne Brgleza. Očito pa je tudi Nova Slovenija začutila potrebo po svojem kandidatu Janezu Ciglerju Kralju, kar je spet presenečenje. Ljudmila Novak se v predsedniško tekmo ni podala. 

Komentarji: