V nadaljevanju preberite:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec januarja in v začetku februarja v javno obravnavo posredovalo paket sedmih osnutkov in novel zakonov s področij kmetijstva, hrane, živali, kmetijskih zemljišč in gozdov. Kmetje tokrat niso šli na ulice. Razmere so preresne.

Z ministrico Matejo Čalušić smo se pogovarjali o prilagajanju kmetijskega sektorja na podnebne spremembe, hitro spreminjajoče se razmere na trgu in zahteve družbe.

Ob predstavitvi zakonodajnega svežnja ste povedali, da ste preteklo leto veliko časa preživeli na terenu, kjer ste se seznanjali z razmerami v kmetijstvu. Kaj ste ugotovili?

Ko govorimo o prilagajanju podnebnim spremembam, je povezanost med sektorji – to je primarno kmetijsko pridelavo, živilskopredelovalno industrijo in končnim potrošnikom – premajhna. Biti moramo bistveno bolj fleksibilni. Mladi, inovativni kmetje, ki so že prilagojeni podnebnim spremembam ali so celo v shemah ekološkega kmetijstva, so sami poiskali pot do rešitev. Ni bilo tarnanja, ki ga večkrat slišimo. Odziv s terena, v kakšni kondiciji je kmetijstvo, ni ravno takšen, kot se velikokrat izpostavlja v medijih.

Glavne bojazni mladih so generacijska prenova, ki je vseevropski problem, dostop do kmetijskih zemljišč – zemlje je premalo – in zeleni prehod, pri katerem se je zgodil odpor do okoljskih ukrepov, ki bi lahko preveč obremenjevali kmetijstvo. Vidim priložnost za konsolidacijo resorjev narave in okolja s kmetijskim, ker je kmetijstvo prvo na udaru dogajanj v okolju. Izzivov je še veliko.