V nadaljevanju preberite:

Zdi se čudovito, a rešitev planeta vendarle ni tako zelo na dlani. V japonskih, evropskih in tudi slovenskih smelih vodikovih načrtih vendarle ostaja nekaj lepotnih težav. Ključna je v pretvorbi: elektroliza je danes pošastno drag in energetsko izjemno potraten proces.

Elektroliza je proces, v katerem vodne molekule razbijejo na vodikovo in kisikovo. Obe molekuli sta tudi vsaka zase uporabni; slednja denimo v medicini. V procesu pridelani vodik pa si predstavljajmo kot energent. V primeru avtomobilov na vodikov pogon je uporaben neposredno, saj se prek gorivnih celic in z vnovičnim dodajanjem kisika sproža kemijska reakcija, ki rezultira v pogonu prevoznega sredstva. Sicer pa je v obliki vodika lahko dolgoročno shranjena odvečna energija, velike količine te energije, kar nam danes v takem obsegu za zdaj ne omogoča nobena druga tehnologija.

Vodik je tudi v tem primeru energent, ki pa bi ga bilo treba za uporabo v industriji ali drugje znova pretvoriti v energijo. In tukaj je naslednji kleč. Izračuni Elesa kažejo, da je izkoristek pri uporabi vodika v plinskih turbinah odprtega tipa le 32-odstoten. Kaj to pomeni? Da dve tretjini v celoten proces vložene energije izpuhti v zrak. Oziroma v energetskih terminih: za megavatno uro vložene električne energije iz procesa dobimo 0,32 megavatne ure, vse ostalo so izgube.