Neskončno tvegana igra (ne)moči

Predstavniki iranskega režima, ki je ameriški atentat na stratega »šiitskega polmeseca« in posledično množično žalovanje izkoristil za utrjevanje svojih pozicij in »betoniranje« toksične ideologije, so javno objavili, da izbirajo med trinajstimi možnostmi odziva na (ne le) strateško norost, ki si jo je pred osmimi dnevi privoščil ameriški predsednik Donald Trump. Celotna bližnjevzhodna regija je bila zategadelj v suspenzu: jasno je bilo, da se bo Iran prej ali slej odzval. Da se v otročjem, smrtonosno nezrelem merjenju moči preprosto mora odzvati. Predvsem zaradi »notranjih« potreb: zadovoljitve čustveno globoko ranjenega (dela) prebivalstva, za katere je, po novem mučenik, Kasim Sulejmani, ki je sicer poveljeval tudi nedavnemu brutalnemu obračunu s protirežimskimi protestniki, ...