V nadaljevanju preberite:

V času, ko knjige tekmujejo z zasloni, papir z oblakom in ko je vsaka vsebina na dosegu enega klika, je razmislek o prihodnosti založništva na majhnem trgu tudi razmislek o prihodnosti slovenske družbe, kulture in jezika. Čeprav se zdi, da so tehnološke spremembe vedno le eden od evolucijskih korakov v teku časa in da tiskana knjiga kljub številnim napovedim o njenem koncu ohranja svojo trdno pozicijo simbolne moči znanja in širine duha, se vendarle vse okrog nas spreminja. Predvsem pa se spreminjajo bralci. In to terja razmislek.

Tehnološke spremembe zadnjega desetletja so tiho in samodejno vstopile v naše življenje in povzročile tako rekoč nevidno civilizacijsko premeno naše besedilne zavesti. Pametni telefoni so »prirasli« k našemu telesu, algoritemsko oblikovanje medijskega sveta je pospešilo utrip (globalne) družbe, a jo hkrati poplitvilo v fragmentirano, nemalokrat radikalizirano sprejemanje stvarnosti. Dinamika in hitrost delovanja zaslonske tehnologije kot vira informacij, znanja in premisleka nas odmikata od kritične misli in prepuščata obetajočemu objemu umetne inteligence. Neskončna množica dražljajev in nepreštevnih prostočasnih dejavnosti konkurira času, ki ga namenjamo branju.