V nadaljevanju preberite:

To pravzaprav sploh niso bile volitve (ali je brez prave izbire sploh mogoče govoriti o volitvah?), ampak prej nekakšno plebiscitarno glasovanje, podobno lanskemu referendumu o spremembah ustave. Putinova Enotna Rusija je obdržala ustavno večino, Kremelj pa nadzor nad dumo. Toda kam takšna politika pelje državo?

Tokratne volitve v dumo, spodnji dom ruskega parlamenta, so bile v resnici precej drugačne od vseh prejšnjih. Volitve so za Vladimirja Putina zelo neprijetna, a vendarle nujna politična dispanzerizacija, kot temu procesu pravi sociologinja Tatjana Stanova. Potrebuje jih za legitimizacijo svoje politike ...