Slovenci z nogo in pol že v drugem delu turnirja

Firence – Slovenski odbojkarji so v drugem dvoboju na članskih svetovnih prvenstvih vpisali še drugo zmago, ponovno pričakovano. Po Dominikanski republiki so včeraj na kolena spravili še Japonsko, ki so ji ravno tako dovolili častni niz, v preostalih treh pa so povsem dominirali na parketu. Toda to je bilo šele dobro ogrevanje pred peklenskim nadaljevanjem – po dveh uspehih so si preboj v drugi del skoraj že zagotovili.

Japonci veljajo za nepopustljive, zoprne, fanatične borce, ki jih je vedno dovolj povsod po parketu, toda primanjkljaja, ki jim ga je odredila mati narava, v celoti ne morejo izničiti. Njihova glavna težava je izjemno pomanjkanje centimetrov. Za ponazoritev: tokrat je glavno napadalno breme nosil sicer rezervni, komaj 18-letni korektor Judži Nišida, ki meri v višino pičlih 186 cm. V evropski odbojki to mesto pokrivajo skoraj izključno dvometraši, kljub živalski skočnosti pa se najstnik ni mogel brez prask kosati s postavnim slovenskim blokom, ki je tudi sicer odlično zaklenil mrežo in nasprotnikove odbojkarje kar trinajstkrat uspešno zaustavil. Japonci so zmogli en sam blok, ob tolikšni razliki ni bilo samoumevno, da so izvlekli častni niz.

Azijski predstavnik je bil kot naročen, da je Slovencem stekla tudi povezava bloka in obrambe, ki je bila v prejšnjih dvobojih, tudi na stožiškem pripravljalnem turnirju tik pred SP, neizrazita. Podajalec Dejan Vinčič je odlično razigraval soigralce, kapetan Tine Urnaut pa mojstrsko in domiselno kot le malokdo reševal težke žoge. Nekaj negotovosti so v slovenski tabor vnesle težave z nogo drugega organizatorja igre Gregorja Ropreta, ki je ta hip med najboljšimi izvajalci servisa v reprezentanci, da pa ni z njim nič hujšega, je potrdil v drugem nizu, ko ga je selektor Slobodan Kovač v navezi s korektorjem Tončkom Šternom poslal na parket kot dvojno menjavo.
 

Pritisk s servisom

»Pred dvobojem smo se dogovorili, da bomo skušali Japonce streti s servisom. Ko smo jih prebrali, tveganje z začetnega udarca niti ni bilo več tako potrebno. Taktično smo njihovega glavnega napadalca metali iz igre, nato pa postavljali blok in bili v tem uspešni. Vsa igra, blok, obramba, protinapadi, je bila na zavidljivi ravni. Zmaga je lepa in velika, zavedamo pa se, da znamo igrati še mnogo bolje, kar lahko dokažemo že proti Belgiji,« je bil zadovoljen selektor Kovač.

Kritičen je bil zgolj drugi niz, v katerem so Japonci ves čas bežali za dve, tri točke, slovenska četa jih je na vse kriplje lovila in jih – tudi po zaslugi dvojne menjave – končno ujela na 19. točki. Dišalo je po ponovnem zasuku, vendar pa so vztrajni in nepopustljivi Azijci zaustavili nasprotnikov nalet, z asom ponovno potegnili na +2 in izkoristili drugo zaključno žogo za izenačenje v nizih. Za naše fante je bil to signal, da jim na prvenstvu ne bo ničesar podarjenega, kakršnega so sicer dobili tudi že uvodoma proti Dominikanski republiki. Druga polovica obračuna je bila igra mačke z mišjo, promet je bil enosmeren, poznejšim poražencem pa je v končnici igra popolnoma razpadla.

»Tokrat smo začeli tako, kot smo si želeli in kot bi morali že prvo tekmo. Z močnimi servisi smo nasprotnikom preprečili, da bi se razigral. V izgubljenem nizu smo Japoncem s precej napakami ponujali lahke točke, v nadaljevanju pa smo spet strnili vrste in pripeljali dvoboj pod streho,« je opravljeno ocenil bloker Alen Pajenk, ki je z asom tudi zapečatil obračun. Z njim se je strinjal tudi Klemen Čebulj: »Začeli smo igrati, tako kot znamo, z udarnim servisom in manj napakami. To se je takoj odrazilo na igri in samozavesti slehernega od nas.«