Tina Trstenjak: Srečna sem, da imam novo kolajno, toda ...

Po polfinalnem porazu z Japonko Miku Taširo je Tina Trstenjak priznala, da ji ni bilo lahko. A ga je hitro prebolela, v malem finalu zanesljivo opravila s Kubanko Maylin Del Toro Carvajal in se ovenčala že s četrto zaporedno kolajno na svetovnih prvenstvih v judu.


 

Kako po vseh uspehih, ki ste jih že dosegli, gledate na ta uspeh?

Srečna sem, da imam novo kolajno, na koncu koncev je svetovno prvenstvo drugo največje tekmovanje po olimpijskih igrah, nisem pa povsem zadovoljna s prikazanim. Verjetno si vsak, ki pride na prvenstvo, želi zmagati. Zdaj sem utrujena, dan je bil namreč dolg in naporen. Vesela sem, da ga je konec in da imam novo odličje.
 

Na začetku ste potrebovali nekaj več časa, da ste ujeli pravi ritem, kajne?

Na sleherni tekmi običajno potrebujem nekaj več časa, da pridem v ritem, zato moje uvodne borbe običajno niso najboljše. Malo še pazim in ne tvegam prav veliko, kakor je bilo tudi tokrat proti Britanki Amy Livesey, ko sem šele ob koncu izkoristila priložnost, ki se mi je ponudila.
 

Proti Španki Isabel Puche in Avstrijki Kathrin Unterwurzacher ste bili že bolj suvereni.

Nikoli ne moreš biti stoodstotno prepričan, da boš zmagal. Vendar sem sama pri sebi vedela, da zmorem in da lahko vržem Španko. Kar zadeva pa Avstrijko, ona je telesno zelo močna, vendar pa je bila poškodovana, zato od decembra ni tekmovala. Vedela sem, da ne smem preveč tvegati, na srečo se je izšlo po mojih željah.


 

Kaj vam je rojilo po glavi po polfinalnem porazu z Japonko Miku Taširo?

Ni bilo preprosto, zaradi poraza sem bila razočarana, vendar pa se je tekmovanje odvijalo tako hitro, da nisem smela razmišljati o njem. Morala sem ga čim hitreje pozabiti in se osredotočiti na dvoboj za tretje mesto. Počutila sem se močno, vedela sem, da je to tudi Kubanka, navsezadnje me je že premagala februarja letos v Düsseldorfu. Z njo sem se že borila tudi na pripravah. S Fabjanom sva skovala takšno taktiko, s katero bi uničila njen slog borbe. Hvala bogu, da sem jo ugnala in osvojila kolajno.
 

Kdaj se boste oddolžili Japonki?

S trenerjem bova zagotovo pripravila ustrezno taktiko zanjo, moram pa reči, da so Japonci tehnično odlično podkovani in znajo kaznovati sleherno napako, kar se je pokazalo tudi tokrat. Naredila sem le en napačen korak in Miku ga je hladnokrvno izkoristila. Do tistega trenutka sem kar dobro nadzirala potek dvoboja.


 

Marjan Fabjan nam je razkril, da zjutraj še niste bili pravi.

Počutila sem se dobro, vendar ne stoodstotno. To je težko opisati in primerjati s pripravljenostjo na drugih tekmovanjih, navsezadnje se razlikujejo med seboj, žreb je drugačen, tekmice so druge, vse se spreminja. Včasih ti gre vse kot po maslu, naslednjič se moraš toliko bolj potruditi, toda sam grem v sleherni dvoboj na polno in z namenom, da ga odločim v svojo korist.
 

Ali ste spremljali Francozinjo Clarisse Agbegnenou na poti do nove lovorike?

Ne, ker sem bila osredotočena nase. Se pa s Clarisse dobro poznava in tudi na pripravah se ne boriva druga z drugo, ker sva imela doslej že toliko in toliko borb.
 

Kako vam je všeč Baku, kjer ste osvojili že tretjo kolajno po drugih mestih na turnirju za Grand Slam leta 2013 in dve leti pozneje na evropskih igrah?

Kakor vsakič tudi tokrat nisem imela prav veliko od njega. Prišla sem skoraj naravnost na tekmo, jo oddelala in odpotovala domov. Tako bo tudi tokrat. Lahko pa rečem, da je organizacija zelo dobra; tako kot na večini največjih turnirjev.
 

Kaj vas čaka doma?

Malo počitka.
 

Koliko dni?

Ne vem še, se bova zmenila s trenerjem.