Pri napadu gledajo le še Rogliča

V 17. etapi Toura smo videli noro Primoževo predstavo, vsi si želimo, da bi bil na koncu na stopničkah, a se moramo zavedati, da je to še vedno Tour in da so okrog njega sami vrhunski kolesarji, to niso »levaki«.

Primož je edini, ki si je na tej dirki sploh upal napasti vlak Skya, vsi preostali so se zdaj že navadili na to in gledajo le še njega. Problem zanj je, ker je edino on dovolj dober, da sploh napada, preostali dihajo na škrge in tako bo težko razbiti tako dobro ekipo, kot jo imata Thomas in Froome.

Več bo jasno po petkovi etapi. Froome še zdaleč ni odpisan, kljub včerajšnji krizi ni rečeno, da bo slab tudi v petek. Tudi Primožu se to lahko zgodi, zato mora predvsem ostati previden in opazovati druge ter iz njihovih izrazov prebrati, kdaj se splača streljati naboje z napadi in kdaj ne bo z njimi nič dosegel.



Petkova etapa je izjemno težka. Pričakujem, da se bodo kolesarji držali taktike, kakršno kažejo že ves teden in se spopadli šele v zaključku, kjer bo mogoče marsikaj, konec koncev lahko odločijo tudi spusti, v Pirenejih so vedno težki, asfalt pa ni najboljši. V vročini bo še težje, menim pa, da se bodo najboljši bolj kot ne gledali med seboj.

Sobotni kronometer bo specifičen, ker bo na sporedu po zelo težkih treh tednih, in najpomembneje bo, kakšno bo dnevno počutje. Trasa bi Primožu morala ustrezati, a so spredaj sami dobri kronometristi in vsem ustrezajo tudi vzponi, zato je med prvimi štirimi težko določiti, kdo je boljši in kdo lahko kaj pridobi. Ne glede na to, kje bo končal dirko, je že zdaj dosegel ogromno, tega se moramo zavedati. Če pa bi moral staviti, bi rekel, da bo končni vrstni red Thomas, Dumoulin, Roglič.