Samo veliki Coppi je bežal dlje kot Pogačar
Njegova velika tekmeca za letošnji Tour Jonas Vingegaard (Visma Lease a Bike) in Remco Evenepoel (Soudal Quick Step) sta zmagovito odprla sezono na dirkah nižje kategorije v Španiji in na Portugalskem, Tadej Pogačar (UAE) pa jima je odgovoril silovito. V tekmovalno leto 2024 je poletel s predstavo, ki se bo vpisala v kolesarske anale. Strade Bianche, spektakularno preizkušnjo po belih makadamskih cestah v Toskani, na kateri se je s 5. mestom izkazal tudi Matej Mohorič (Bahrain Victorious), je dobil po 81 km dolgem samostojnem pobegu.
»Napadel bom na makadamskem odseku Monte Sante Marie,« je Pogačar opozoril tekmece na štartu po novem 215 km dolge preizkušnje, ki je minula leta merila 184 km. Konkurenca je torej vedela, kaj bo storil, vendar je bila nemočna, ko je svojo napoved tudi uresničil. Moštvena kolega Isaac del Toro in Tim Wellens sta zanj v ospredju razbite glavnine, ki je štela le še 25 kolesarjev, navila tempo, nato je potegnil še Pogačar.
Vse ostalo je zgodovina, 25-letnik s Klanca pri Komendi si je že do konca najzahtevnejšega odseka dirke, na katerem je napadel tudi ob zmagi leta 2022, prikolesaril skoraj dve minuti prednosti pred prvo večjo skupino. Sledila je dvourna simultanka, med katero se Pogačar nikoli ni znašel v težavah.
Že njegova zmaga pred dvema letoma je bila izjemna po 50-kilometrski samostojni akciji, vendar je bila današnja še bolj prepričljiva. Predlani so se mu ob utrujenosti v zadnjih kilometrih tekmeci začeli bližati in drugouvrščeni Alejandro Valverde je za njim zaostal 37 sekund. Tokrat je brez težav vzdrževal prednost treh minut pred prvima zasledovalcema Tomsom Skujiņšem (Lidl Trek) in Maximom van Gilsom (Lotto Dstny), nekoliko je upadla le, ko si je s širokim nasmeškom na obrazu proslavljanje zasluženo privoščil že daleč pred ciljem. Skujinš je na 2. mestu zaostal 2:44.
Po toči posijalo sonce
»Dirka je bila hitra od štarta, zato je bila tudi zelo zgodaj že selektivna. Mislim, da tega ni nihče pričakoval. V prvem delu sem se počutil zelo dobro in moja ekipa je opravila izjemno delo. Videl sem, da bo dirka izjemno zahtevna, ko je začelo še močno deževati, sem začel razmišljati o pospešku in samostojnem pobegu,« je bil v cilju zgovoren Pogačar, ki je napadel v močnem nalivu, a so se kolesarjem takoj za tem vremena zjasnila.
»Ko smo prišli na Monte Sante Marie, nas je zajela nevihta s točo, razmere so bile zelo zahtevne, glavnina pa je bila zdesetkana. Samo še 25 kolesarjev je ostalo, Isaac in Tim sta odlično poskrbela za to, da je bila dirka težka. V teh trenutkih zaradi blata nisem videl ničesar. Takrat sem se odločil za napad, vedel sem, da bo dolga pot do cilja, vendar sem vedel tudi to, da lahko zdržim do konca, če si prikolesarim dovolj prednosti,« je Pogačar orisal odločilni trenutek 81 km pred ciljem.
Favorit tudi na Milano–Sanremo
V sodobnem kolesarstvu na enodnevnih dirkah še nihče ni uprizoril tako dolgega uspešnega samostojnega pobega. Po podatkih Gazzette dello Sport je dlje od Pogačarja na pomembnih enodnevnih preizkušnjah bežal le veliki Fausto Coppi, ki si je leta 1946 zmago na Milano–Sanremo prikolesaril z napadom 147 km pred ciljem.
Pogi v Sieni ni mogel skrivati veselja ob uspešnem začetku sezone, v kateri bo prvič poskušal osvojiti tako rožnato majico na Giru kot rumeno na Touru. »Prva dirka v sezoni je predvsem mentalno zahtevna. Nikoli ne veš, ali je pripravljenost dobra ali ne, vendar mislim, da so bile moje priprave minulo zimo res dobre. Kasneje kot običajno sem začel dirkati, zato sem več treniral, kar se je brez dvoma izplačalo,« je še povedal številka ena na svetu, ki bo ob tako vrhunski pripravljenosti favorit tudi na svoji naslednji dirki Milano–Sanremo 16. marca.
Še pred tem bo z zanimanjem spremljal začetek sezone tretjega velikega tekmeca za rumeno majico na Touru, Primoža Rogliča (Bora Hansgrohe), ki bo jutri na štartu osemdnevne dirke Pariz–Nica.
Results powered by FirstCycling.com
