Tadeju Pogačarju zadnji gorski ples Toura
Kakšen zaključek Toura za slovensko kolesarstvo! Po izjemni zmagi Mateja Mohoriča (Bahrain Victorious) v 19. etapi je v 20. vajo ponovil Tadej Pogačar (UAE). Za 24-letnika s Klanca pri Komendi je bila rumena majica, ki pred parado zmagovalcev v Parizu ostaja na ramenih Jonasa Vingegaarda (Jumbo Visma), kajpak nedosegljiva, je pa dobil zadnji gorski ples 110. dirke po Franciji.
Lahko zapišemo, da je bila to napovedana zmaga, saj je Pogačar po zlomu v kraljevski 17. etapi, v kateri je izgubil več kot pet minut, dejal, da si bo poskušal toliko opomoči, da dobi preizkušnjo na Le Marksteinu v Alzaciji. Njegova ekipa UAE, ki jo vodi tudi športni direktor Andrej Hauptman, je na 133,5 km dolgi etapi s šestimi kategoriziranimi klanci in še kakšnem nekategoriziranem za povrh svoje delo opravila brezhibno.
Cicconejevo slavje, Pinotovo slovo
Pod nadzorom je imela skupino ubežnikov, v kateri sta se odigrali dve izjemni zgodbi. Giulio Ciccone (Lidl Trek) je na prvih štirih vzponih nabral dovolj točk, da si je zagotovil pikčasto majico kralja gora. Postal je prvi Italijan s to lovoriko na Touru po Claudiu Chiappucciju leta 1992.
Nato je na sceno stopil Thibaut Pinot (Groupama FDJ) in poskrbel za ene od najbolj čustvenih trenutkov tega Toura. Bežal je, kot da jutri zanj ne obstaja. In to z razlogom, za velikega junaka francoskih kolesarskih src je bila to zadnja gorska etapa Toura v bogati karieri, v kateri se je na veliki pentlji najvišje povzpel na 3. mesto leta 2014. Njegovi navijači so pripravili poseben ovinek zanj pred vrhom predzadnjega vzpona na Petit Ballon. Ko je skozenj prikolesaril v ospredju, je bilo vzdušje kot na finalu nogometnega svetovnega prvenstva.
Spet z Adamovo pomočjo
Prekaljenemu Francozu pa pri 33 letih zmaga na domačih cestah ni bila namenjena. Na zadnjem klancu na Platzerwasel so v ospredje prikolesarili »veliki« fantje. Pogačar je poskrbel za odločilno selekcijo dobre 3 km pred vrhom. Sledila sta mu le rumeni Vingegaard in avstrijski zmagovalec kraljevske etape Felix Gall (Ag2r).
Od tu naprej je Pogačar lahko igral na taktično karto. Nedaleč zadaj je bil njegov moštveni kolega Adam Yates, ki se je skupaj s svojim bratom dvojčkom Simonom (Jayco Alula) bližal vodilnim. Ko se je cesta 8 km pred ciljem nekoliko zravnala sta se britanska brata tudi priklopila vodilni trojici. Adam je naposled Pogačarju v finišu, v katerem je ugnal Galla in Vingegaarda, brezhibno pripravil akcijo za zmago, sam pa je ubranil končno 3. mesto v skupnem seštevku.
Njegov brat Simon se je povzpel na 4., s katerega je zdrsnil nesrečni Carlos Rodriguez (Ineos), ki jo je tako kot Sepp Kuss (Jumbo Visma) grdo skupil pri padcu v prvi polovici etape.
Naj se Tour nadaljuje!
»Danes se končno spet počutim kot jaz, od štarta do cilja sem se spet počutil dobro po nekaj dneh trpljenja. Zelo sem vesel, da mi je uspelo zmagati v finišu. Zdaj lahko nadaljujemo dirko, šalim se, pojdimo domov,« se je na Pogačarjev obraz vrnil nasmešek po drugi letošnji etapni zmagi na Touru – dobil je že 6. v Pirenejih –, skupno pa že 11.
»V zadnjih kilometrih sem čakal, da se vrne Adam s svojim bratom, s katerim sta bila spet super. Zelo dobro sva že uigrana z Adamom, zelo lepo mi je pripravil akcijo. Zelo srečen sem, da je ekipa spet tako dobro opravila svoje delo,« je nadaljeval Pogačar, ki pred parado zmagovalcev na Elizejskih poljanah za Vingegaardom zaostaja 7:29.
Jutri bo v Parizu po dveh zmagah (2020 in 2021) drugič zapored drugi, še četrtič in zadnjič, saj prihodnje leto ne bo več sodil v to kategorijo, pa bo osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja.
Pred sklepnim dejanjem dirke je odgovoril še na vprašanje o najlepšem in najslabšem spominu na letošnjo dirko. »Najraje se spominjam vzdušja na ekipnem avtobusu vsak dan, to bo moj najboljši spomin te dirke. Najslabši? Vsak trenutek, ko me je Marc Soler s prestrašenim pogledom gledal, medtem ko me je v 17. etapi vlekel na Col de la Loze,« je še povedal Pogačar.
Pred parado zmagovalcev so oddane že vse trofejne majice, rumena za končno zmago gre Vingegaardu, zelena za najboljšega šprinterja Jasperju Philipsnu (Alpecin Deceuninck), pikčasta kralja gora Cicconeju in bela mladega kolesarja Pogačarju. Vroče bo le še v boju za prestižno zadnjo etapno zmago. Slovenija ima zdaj tri, toliko kot Danska in Španija, po Philipsnovi zaslugi ima le Belgija eno več.
