Povsem na vrhu kotira Luka Dončić
Svetovno prvenstvo v košarki je kot lepotilni salon, kjer si bodo vsi polepšali videz za ekstatične predstave in kar največji uspeh na prizorišču velikega dogodka. Letošnje v Aziji pa ima lepotno napako pri ličilih iz lige NBA: v vrsti Grčije ne bo Giannisa Antetokounmpa, pri Srbih Nikole Jokića, pri litovski izbrani vrsti Domantasa Sabonisa, Kristaps Porzingis se ne bo »žogal« v dresu Latvije, Frank Ntilikina s francosko ekipo, Jamal Murray, letos je z Denverjem postal prvak lige NBA, se ne bo trudil v dresu Kanade. In še ena lepotna napaka, v reprezentanci ZDA kot po »običaju« ne bo cele gore največjih asov iz najmočnejše košarkarske lige na svetu. Razlogi so poškodbe, utrujenost, »naveličanost« ... pač zvezdniške »muhe«. Nekaj zvezdnikov, tudi iz lige NBA, pa v azijskih dvoranah, seveda poleg Luke Dončića, kljub vsemu bo: prečesajmo najbolj uveljavljene med njimi.
Brez starca ni udarca
Ni več starih, dobrih, prekaljenih mojstrov, ne le zaradi izkušenj, temveč tudi zaradi vrhunske kakovosti. Od španske reprezentance so se zaradi nabranih let poslovili Pau Gasol, Sergio Rodriguez, Juan Carlos Navarro, Marc Gasol, Jose Calderon, Felipe Reyes, ostal pa je zimzeleni in večni trener Sergio Scariolo. Košarkarji s Pirenejskega polotoka bodo tudi na bližnjem svetovnem prvenstvu seveda lovili kolajno, eden od še preostalih Don Kihotov v boju s košarkarskimi mlini na veter pa je Rudy Fernandez. Ta 38-letni as z Majorke je v klubski igri pod obročema z madridskim Realom pobral vse, kar se pobrati da, v dresu la roje (v prevodu rdeče) pa je žlahtne kovine nabral toliko kot nekdanji španski konkvistadorji.
Z evropskih prvenstev se je vrnil štirikrat z zlatom (2009, 2011, 2015, 2022), enkrat s srebrom (2007) in bronom v letu 2013, z olimpijskih iger ima dva srebra iz Pekinga '08 in Londona '12 ter bron iz Ria de Janeira '16. Za piko na i je bil na mundialih dvakrat prvak, v letih 2006 in 2019, ko je bilo zadnje SP. A pri Rudyju Fernandezu ni vse v veličini njegove košarkarske osebnosti, v dveh obdobjih je igral tudi v ligi NBA pri Portlandu in Denverju. Na lanskem eurobasketu je v konkurenci evropskih sil z zvezdniki iz lige NBA na površje zlato izplavala ravno španska vrlina, da se veličine v prid splošne koristi podredijo kolektivu in da je ekipna igra tista, ki prinaša uspehe. Resda v reprezentanci ni več Gasola, a Španci bodo na SP po angažiranosti igrali s polnim »plinom«. Še posebej ker imajo v svojih vrstah tudi Willyja Hernangomeza, ki so ga razglasili za najboljšega igralca lanskega španskega zlatega EP. In če je on zdaj v kolektivu udarni mož la roje, je Rudy Fernandez rdeča ikona.
Najboljši za Dončićem
ZDA niti v bejzbolu ali hokeju na ledu na veliko tekmovanje ne morejo poslati ošibljene ekipe brez velikih zvezdnikov, pa da bi računali, da bodo zagotovo osvojili lovoriko. V košarki je podoben primer, toda Američani brez vseh velikanov iz lige NBA na svetovnem prvenstvu brezpogojno merijo na izboljšanje »sramotnega« sedmega mesta, s katerim so se morali zadovoljiti pred štirimi leti. S tem namenom bodo v ogenj poslali nabrite mladce, pa tudi 26-letni organizator igre Jalen Brunson, nekdanji soigralec Luke Dončića pri Dallasu, bo imel s svojega 188 cm visokega gledišča na igrišču marsikaj za povedati.
Mož iz New Brunswicka v New Jerseyju je že kot študent univerze Villanova opozoril nase. Z ekipo je bil dvakrat prvak ZDA (2016, 2018), v drugo so ga izbrali tudi za najboljšega košarkarja celotnega študentskega tekmovanja. Moštvo Villanova Wildcats je v zahvalo za doprinos celo upokojilo njegov igralski dres s številko 1. Tudi na mednarodni ravni je takoj pokazal, iz kakšnega testa je. Na mladinskem SP leta 2015 v Grčiji si je z ZDA priigral zlato kolajno, izbrali so ga tudi za najboljšega igralca turnirja. No, pri Dallasu se v ligi NBA tudi zaradi »specifične« športne politike teksaškega kluba ni vse odvilo pravljično, lanskega julija je tako po poteku pogodbe podpisal sporazumno listino za igranje za domači New York Knicks. Je pa Brunson v zadnji sezoni pri Dallasu rušil osebno statistiko in se izpostavil kot igralska moč številka dve za Dončićem.
Pri Knicksih je svojo statistiko še izboljšal. V zadnji sezoni je spisal svojo najboljšo statistiko v ligi NBA za povprečje točk 24,0, odstotek zadetih metov za tri točke 41,6 in povprečje podaj na tekmo 6,2. V končnici je bil še boljši: denimo 27,8 točke, 4,9 skoka in 5,6 podaje. Jalnov oče Rick Brunson je sicer pri newyorškem klubu pomočnik trenerja, v ligi NBA pa je kot košarkar odigral devet sezon.
Presegel Michaela Jordana
Lepo počasi, liga NBA je severnoameriška, ker v njej sodeluje tudi kanadski klub Toronto Raptors. Pred tem sta v najmočnejšem košarkarskem tekmovanju na svetu igrala še Toronto Huskies in Vancouver Grizzlies. Tudi izumitelj košarke James Naismith je Kanadčan. Na letošnjem svetovnem prvenstvu bo Kanada v zavetrju čakala na svojo veliko priložnost, čeprav bo, kot smo že omenili, nastopila brez Jamala Murraya.
Bo pa tu 198 cm visoki branilec Shai Gilgeous-Alexander. Resda, da ta igralec moštva Oklahoma City Thunder imensko deluje zveneče, ne pa morda toliko po košarkarski razvpitosti. Krive so tudi poškodbe, ki so ga zavirale na poklicni poti pod ameriškimi obroči, zato pa se je 25-letnik iz province Ontario v zadnji sezoni razcvetel. Že podatek, da je bil s povprečjem 31,4 dosežene točke na tekmo četrti najboljši strelec lige NBA v rednem delu sezone, pove ogromno. Za češnjo na torti so ga izbrali v najboljšo peterko sezone, tam je tudi Luka Dončić, prislužil si je tudi prvo udeležbo na tekmi vseh zvezd. Da pa v vrhunskost ni priplaval kot slučajna riba, veliko pove to, da so ga v krstni sezoni 2018/19 izbrali v drugo najboljšo peterko novincev lige NBA. Dončić je bil, denimo, v prvi.
Shai bo na SP resnično kanadska veličina. V prejšnji sezoni je postal prvi branilec po Michaelu Jordanu, ki je v povprečju zbral najmanj 30 točk, po štiri skoke in asistence, eno ukradeno žogo in eno blokado, ob tem pa je metal z najmanj 50-odstotno natančnostjo. S povprečjem točk in natančnosti je pri svoji starosti kot najmlajši branilec porušil Jordanov rekord. Mati Gilgeous-Alexandra je sicer Charmaine Gilgeous, ki je v atletiki (400 m) nastopila za Antigvo in Barbudo na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni, oče Vaughn Alexander ga je treniral v mladosti.
BB s strelskim šarmom Brigitte Bardot
Brez »juge« ne gre. Na svetovnem prvenstvu bodo nastopili košarkarji Slovenije, Srbije in Črne gore, dobrih igralcev z »balkanskimi« manirami, po igralni plati pozitivno seveda, ne bo manjkalo. Bogdan Bogdanović je eden od teh, že v Evropi je v dresih Partizana in Fenerbahčeja pokazal, za kakšno kakovost gre. Pobiral je domače in evroligaške lovorike, nadaljevanje športne poti onkraj velike luže je bilo logično nadaljevanje. Enaintridesetletni Beograjčan, družinske korenine ima v Črni gori, se je v ZDA najprej dokazoval pri Sacramento Kings, zdaj je 196 cm visoki branilec-strelec pri Atlanta Hawks.
No, v ligi NBA nima takšnega vpliva in učinka na igrišču kot rojak Nikola Jokić. Če pa bi oba skupaj igrala za Srbijo ... Zanimivo je, da je na lanskem evropskem prvenstvu center Denverja bil v izbrani vrsti, Bogdanović pa je manjkal, saj je prestal operacijo na desnem kolenu. Zdaj, ko je svetovno prvenstvo, se je Jokić po dolgi šampionski sezoni z zlatimi zrni raje odločil za počitek, Bogdan Bogdanović pa je v kadru za azijske boje. No, za površne, Bogdan Bogdanović seveda ni ista oseba, kot še en igralec lige NBA Bojan Bogdanović, slednji je Hrvat.
Kakšen vpliv bi BB (prvi omenjeni) lahko imel za srbske možnosti na mundialu? Povsem na kratko; na zadnjem svetovnem prvenstvu pred štirimi leti na Kitajskem je bil najboljši strelec tekmovanja (183 točk, povprečje na tekmo 22,9), zbral je še po 4,1 skoka in 4,4 asistence. Iz igre je metal s 55,6-odstotno natančnostjo, s črte treh točk 53-odstotno. Izbrali so ga tudi v najboljšo peterko turnirja.
