Riera je nor na nogomet, v resnici je pravi fanatik

Med celjskimi nogometnimi junaki sezone 2024/25 je tudi Mark Zabukovnik. Trzinčan je bil pred tremi leti eden od prvih izbrancev mladega slovenskega vala, ki je oblikoval šampionsko Celje. Tudi zato je bil gost Delovega nogometnega podkasta VAR, v katerem je 24-letni zadnji zvezni igralec predstavil pogled na svojo zanimivo športno pot, na kateri je ob nogometu opravil enega od najpomembnejših življenjskih zrelostni izpitov.

V nogometnem žargonu je Mark zabil gol takoj po koncu prvenstva.

»Če sem iskren, nisem še čisto na koncu, ampak, da, opravil sem še zadnje izpite za magistrsko nalogo pri študiju ekonomije. V naslednjih mesecih me čaka ša ta zadnji zalogaj, potem se bom lahko povsem posvetil nogometu. Njemu sem se že doslej povsem podredil, imel je prednost pred študijem, a hkrati se lahko zahvalim staršem, ki so me spodbujali pri tem, da vztrajam pri študiju. Oče je bil še posebej vztrajen, oba z mamo pa sta mi vselej ponavljala: študij, študij, študij. Poslušal sem ju. Po srednji šoli sem sicer izbral matematiko, toda to je bil le prevelik zalogaj. Nogomet in tako zahtevna smer ne moreta iti skupaj. Ni bilo enostavno, biti profesionalec pri 19 letih in hkrati študirati ne gre. Bilo je veliko obveznosti, toda na koncu sem na obeh 'frontah' opravil izpit. Kako mi je uspevalo? Tu gre za voljni moment, moj je bil zelo močan. Moram poudariti, da sem šolske obveznosti opravljal preko 'on-line' študija, brez tega mi ne bi uspelo,« je sezono zaokrožil na čudovit način eden od slovenskih fantov, ki so se v tej sezoni dokončno uveljavili v razredu najboljših nogometašev 1. SNL.

Mark Zabukovnik je še eden od nogometašev, ki je napredoval pod taktirko trenerja Alberta Riere. FOTO: Jennifer Lorenzini/Reuters

Pri študiju brez napak, na igrišču so bile

Na igrišču je bil najbrž še hitrejši. Ne le diplomiral, tudi magistriral je. »To je odvisno, na kakšen način ocenjuješ 'minulo delo'. Pri študiju si nisem privoščil nobene napake, na igrišču so bile, ampak na koncu se je vse lepo izpeljalo. Vesel sem, da sem bil uspešen na obeh področjih in še vztrajal. Študijska izkušnja mi je dala veliko, ker sem raziskoval tudi zunaj nogometa, sledil trendom na različnih področjih, možgani so vseskozi 'delali',« je Mark dal vedeti, da je daleč od stereotipne podobe nogometaša, ki je v Celju moral biti res nekaj posebnega.

»Če imaš za trenerja Alberta Riero, potem ti morajo delovati možgani skoraj 24 ur na dan. Pri njem je to najpomembnejše. On dopušča, da imaš telesno slab dan, da si fizično prekurjen, ampak vselej moraš biti stoodstotno pri stvari. Še posebej zaradi sloga igre, pri katerem smo vztrajali. Veliko moraš razmišljati in dosledno izpolnjevati naloge, za katere smo se dogovorili. Da delamo to, kar smo trenirali. Če si se za trenutek 'odpeljal', si začel delati napake,« je odprl vrata 'pisarne', v kateri je na visokih obratih delovalo moštvo in njegov vodja. O Rieri ima Mark posebej dobro mnenje, nazadnje se je s Špančevim prihodom pred dvema letoma in z njegovo filozofijo začel tudi njegov igralski vzpon.

»Opisal bi ga kot nogometnega fanatika. On je, res iskreno, nor na nogomet. Vsak dan je stoodstotno vpet v igro, in naše igre so odraz njegove filozofije, načina dela, razumevanja igre. Všeč mi je njegov slog igre, tudi razmišljanje. Veliko smo se pogovarjali, usmerja te, ti pomaga, deli izkušnje. Igral je na najvišji ravni. V prvih nekaj mesecih v prvem njegovem mandatu je pokazal svoje odlike. Še posebej se spomnim evropske tekme proti Vitorii. Doma smo izgubili s 3:4, v Guimaraesu smo jih 'razmontirali'. Pred prvo tekmo je komaj postal trener, ni bilo veliko časa za uigravanje in se nas je 'lotil' bolj psihološko. Dvignil nas je, pred povratno tekmo je brez pomisleka rekel, da jih lahko premagamo. To je njegova filozofija, kako dojame nogomet. Na najboljši način smo jo predstavili v pokalnem finalu proti Kopru. Trener jo je začel načrtovati že prej, saj smo imeli pred njo prvenstveni tekmi s Koprčani. Ni nam takoj povedal za svoje načrte za finale, saj smo v njem dejansko igrali drugače kot v prvenstvu. Načrt, ki smo ga pripravili, nam je v popolnosti uspel. Toda dejansko nam je do zadnje podrobnosti opisal, kaj nas bo čakalo, vse, kar je bilo zapisano na tabli, se je na igrišču dogajalo. To je bila tekma,v kateri so uživali tudi laiki,« je z navdušenjem pojasnil zadnji vrhunec sezone, pred njim pa je bilo še veliko drugih. Predvsem evropskih, ki so Celjane izstrelili med najbolj vznemirljiva moštva.

Pomembno je, da imaš ob sebi zreli ljudi

»Če bi izbral, bi povratno tekmo z Luganom. To je bila čustveno in psihološko najtežja tekma v moji karieri. Ko se je že zdelo, da smo izpadli, smo se vrnili in napredovali. In obratno. Nora tekma. Po zadnji zgrešeni enajstmetrovki tekmecev nam je vse 'padlo dol'. To je bilo res pristno veselje. Drugačna tekma, ki ti ostane v spominu, je bila v gosteh z Betisom. Zaradi celotne podobe, kulise in lepe tekme. Fiorentina v gosteh, četudi se nam ni izšla. Ko smo zabili drugi gol, sem bil prepričan o napredovanju, ker smo ves drugi polčas igrali odlično. Imeli smo jih tam, kjer smo jih želeli imeti. Morda smo po vodstvu šli preveč napadalno, hoteli zabiti še tretji gol in smo pustili preveliko prostora. Na koncu je to izkoristil nogometaš, ki je vreden 50 milijonov evrov. In seveda, posrečilo se nam je napolniti celjski štadion. To je kar velik uspeh,« je strnil dogodke minule sezone, ki ga je izstrelila med najboljše slovenske »izdelke«.

Mark Zabukovnik je bil gost podkasta VAR, v katerem je odkrival, na kakšen način deluje trener Albert Riera. FOTO: Marko Feist/Delo

Markovo celjsko obdobje se razpleta bliskovito. Kot bi mignil so minila tri leta, prehod iz nadarjenega igralca v skoraj že izbrušenega, vsekakor pa v igralca, ki ga prej kot nadaljevanje kariere v Sloveniji zanima odhod v tujino. In tudi preboj v reprezentanco.

»Pri meni gre vse korak za korakom, brez preskakovanj. Tujina je moj cilj in verjamem, da bo prišel tudi ta trenutek, da bo prišla ponudba, ki bo všeč meni in klubu. Mislim, da sem si to zaslužil, podobno velja tudi za reprezentanco,« je Mark zelo realen v svojih željah. Takšen je, ker je, kot je pojasnil, imel v obdobju odraščanja okoli sebe prave ljudi.

»Mislim, da moraš imeti ob sebi vedno ljudi, ki so zreli in ti znajo dobro svetovati. Ko ti gre vse dobro, te znajo umiriti, ko ti gre slabo, te dvignejo. Ko si mlad, ne razmišljaš trezno, ne vidiš realne podobe. Vidiš tisto, kar želiš videti. Takrat pa so pomembni starši, prijatelji, zastopniki. Da so realni s teboj,« je povedal Mark Zabukovnik, ki je v podkastu VAR razgrnil še veliko drugih življenjskih dogodkov in med drugim razkril, kako prijeten in predan je nogometu predsednik kluba Valerij Kolotilo, zakaj je izbral Radomlje, zakaj so pričakovanja mladih igralcev previsoka, kako gre šest let mlajšemu bratu, ki igra na popolnoma enakem položaju kot on, ...