Ante Šimundža gradi ekipo za vrh

Mura pod taktirko mariborskega trenerja postaja slovenski velikan.
Fotografija: Ante Šimundža je stopil na prag finala pokala Slovenije. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Ante Šimundža je stopil na prag finala pokala Slovenije. FOTO: Jure Eržen

Mura je velik klub, toda ima premalo lovorik,« je presenetil veliki zmagovalec prvoligaškega dvoboja v polfinalu pokala NZS – Ante Šimundža. Mariborčan je z realno slabšim moštvom v štirih dneh – v prvenstvu s 3:1, v pokalu pa s 4:0 – potolkel Aluminij in dal tudi manjšo lekcijo iz taktično-tehnične kulture kolegu na kidriški klopi Slobodanu Gruborju.

Šimundža je poslal jasno sporočilo, po kaj je prišel v Mursko Soboto. Po lovorike. Prva je na dosegu nog, najmanj 90 minut črno-bele loči od prvega pokalnega naslova po četrt stoletja. V finalu bo Mura igrala v vlogi favorita, s čimer se 48-letni Mariborčan ne strinja.
 

Od 2:6 do 7:1


»Tudi nasprotnik se je uvrstil v finale zato, ker si je zaslužil,« je povedal vselej previdni mož, ki skrbi, da ne bi povedal preveč. Takšen način ga je pripeljal do edinstvenega dosežka v Sloveniji: je edini, ki si je ligo prvakov priigral kot igralec in trener ter edini trener, ki je slovenski klub popeljal v izločilnih del v evropskih pokalih (v 1/16 finala evropske lige). Vse se mu je posrečilo z Mariborom.

Ante Šimundža je preporodil Muro. FOTO: Mavric Pivk
Ante Šimundža je preporodil Muro. FOTO: Mavric Pivk


Mura ima res na klopi »svetega Anteja«, ki potrpežljivo gradi moštvo za naskok na vrh tudi v državnem prvenstvu. Tega sicer ne govori na glas, toda njegov načrt, po katerem traja najmanj pet let ustvarjanja moštva, ki bi se utrdilo v vrhu, je vse bolj viden.

Kako se je Šimundža lotil projekta pokalna lovorika v Fazaneriji, sta na najboljši možni način razkrili prvi tekmi v nadaljevanju sezone. Isti tekmec, Aluminij, je bil jeseni nepremagljiv. Z 2:0 in 4:2 je pometel z Muro. Spomladi se je Mura oddolžila, zabila je sedem golov, prejela enega.
 

Doma vzgojeno jedro


Šimundža je pozimi temeljito analiziral slabosti in odlike moštva. Prepoznal je, da Mura še ne more računati na spektakularnost in premoč v igri, lahko pa nadomesti pomanjkljivosti s taktično dovršenostjo in moštvenim navdihom, ki ga oblikujejo pretežno v slovenskih klubih vzgojeni nogometaši, vključno s soboškimi »otroci« (Amadej Maroša, Nino Kouter, Matic Maruško, Žiga Kous, Kai Cipot).



Del sprememb so bile tudi spremenjene vloge igralcev. Jeseni rezervista Cipot in Tomi Horvat sta igrala na drugih položajih, 19-letni Kai je napadal iz ozadja iz druge linije, 22-letni Tomi je bil eden od branikov v zvezni vrsti. Prvemu zvezdniku Luki Bobičancu pa je namenil precej bolj svobodno napadalno vlogo, manj se je trošil v obrambi.

Ante Šimundža je čez zimo opravil domačo nalogo. FOTO: ure Eržen
Ante Šimundža je čez zimo opravil domačo nalogo. FOTO: ure Eržen

 

Gruborjev harakiri


Grubor, še jeseni trenerski junak, je v vsega dveh tekmah uničil skoraj vse, kar je dobrega ustvaril jeseni. Ni bil kos izzivu.
»Obramba je naša slabost. Takšnih napak si ne privoščijo niti otroci,« je potarnal avstrijski Rečan in poudaril, da je bil Aluminij v igri pretežni del boljši.

Toda s tem si je naredil le medvedjo uslugo, priznal je, da ima odlično moštvo, ki pa iz njega ni bil sposoben izvleči največ takrat, ko je bilo treba. Grubor je naredil strokovni harakiri. Jeseni najbolj čvrsta obramba v ligi je postala najbolj ranljivi del moštva. Za nameček so zatajili tudi »naboji« odličnih napadalcev.

Preberite še:

Komentarji: