Thomas Tuchel: Kaj vse bi delal, če bi imel obe noge zdravi ...

Resda posebne razmere v boju proti širitvi koronavirusa botrujejo nenavadnemu finišu sezone v nogometni ligi prvakov (nevtralno prizorišče, le ena tekma na izločanje, brez gledalcev na tribunah), toda že uvodna predstava četrtfinala je po svoji nepredvidljivosti in razpletu z zasukom v sodnikovem podaljšku pritegnila posebno pozornost. Paris Saint Germain (PSG) je na koncu potrdil vlogo favorita z Atalanto iz Bergama, italijansko moštvo pa je že pred vhodnimi vrati polfinala ...

Zasedba iz Lombardije je pri nas pogosteje pod drobnogledom, odkar pri njej vidna vloga pripada slovenskemu reprezentantu Josipu Iličiću. A zdaj nekaj časa Kranjčana zavoljo zdravstvenih težav ni na igrišču, vseeno pa Atalanta tako doma kot na tujem kljubuje bogatejši in favorizirani konkurenci. V domačem prvenstvu je osvojila visoko 3. mesto, v ligi prvakov se je po hudem boju in porazu z 1:2 poslovila od sezone v četrtfinalu. 

»Seveda smo zdaj potrti, toda imeli smo opraviti z odličnim tekmecem, ko se mu je na igrišču pridružil Mbappe, je bil še močnejši. V vrhunskem tekmovanju, kot je liga prvakov, med kakovostnimi moštvi odločajo malenkosti. Mi smo igrali na vso moč, odsotnost Iličića poskusili zakrpati s konkurenčnima Pašalićem in Malinovskim, na koncu pa nam je malo zmanjkalo,« je strnil misli Piero Gasperini, trener poražencev.



V pariškem taboru pa je bilo, razumljivo, veselo. Pri klubu so v zadnjih letih vlagali nesramno visoke zneske denarja, a se na mednarodni sceni vedno znova spotaknili ob prvi resnejši oviri. Toda zdaj so prvič po pomladi 1995 v polfinalu lige prvakov. In to na 50. rojstni dan kluba. »No, ta dan si bomo pa res posebej zapomnil,« ni skrival navdušenja trener Thomas Tuchel. V vsem adrenalinu noro napetih zadnjih minut in nato dveh zaporednih golov svojih igralcev je kar pozabil na svoj poškodovani gleženj, zaradi česa je moral to tekmo spremljati v posebnem položaju na klopi, po koncu pa se je očitno požvižgal na vsa zdravniška opozorila previdnosti kot tudi na bolečine. »Pomislite, kaj vse bi delal, če bi imel obe nogi zdravi,« se je nasmehnil po tekmi na novinarski konferenci, ob tem pa omenil, da si je moštvo prigaralo zmago, zato je ta vsekakor zaslužena: »Res pa je, če zabiješ gol ali dva tako pozno, je pri tvojem uspehu tudi nekaj sreče.«



In ta srečni strelec za konec je bil v 93. minuti Eric Choupo-Moting. »Vedno garam do zadnjega, tako je bilo tudi zdaj. Sicer pa že vso sezono opažam, kako je naše moštvo močno na igrišču kot tudi značajsko,« je L'Equipe, športni dnevnik iz Pariza, objavil besede junaka velike zmage.