Zaradi »čiščenja« pred dogodkom na ulicah množično pobijajo pse

Za 19-letno Amino, ki živi v majhnem gorskem mestu Ifrane, znanem kot »maroška Švica«, je pogled na pasja trupla postal del vsakdanje poti v šolo. »Na poti v šolo sem hodila mimo luž krvi na ulici,« je v strahu pred povračilnimi ukrepi oblasti pod psevdonimom povedala za medijsko hišo CNN. »Na neki točki sem se zavedla, da ni normalno, da dan začenjaš s preskakovanjem trupel.« Njena zgodba ni osamljen primer, temveč grozljiv prizor, ki je postal del vsakdana za številne prebivalce Maroka. Pod bleščečo fasado priprav na največji športni dogodek na svetu, Svetovno prvenstvo v nogometu 2030, se namreč odvija tiha vojna proti potepuškim psom, ki jim domačini ljubeče pravijo 'Beldi'.

»Čiščenje« ulic za svetovno prvenstvo

Številne mednarodne organizacije za zaščito živali opozarjajo, da so sistematični poboji psov del kampanje »čiščenja« ulic pred prihodom tisočih turistov in nogometnih reprezentanc. Metode so brutalne: od nočnih streljanj in zastrupljanja do lova z neoznačenimi belimi kombiji, ki so, kot za CNN pripovedujejo tujci, ki živijo v Marakešu, v zadnjem letu postali vse pogostejši.

Po besedah prič po ulicah patruljirajo neoznačeni beli kombiji, ki tiho pobirajo živali. Slika je simbolična. FOTO: Delo UI

Da so te aktivnosti povezane s prvenstvom, potrjujejo tudi nekateri lokalni uradniki. Omar Jaïd, predsednik turističnega sveta province Ifrane, je za CNN dejal, da je mesto »začelo čistiti ulice potepuških psov kot del priprav na Svetovno prvenstvo 2030«. A medtem ko uradniki trdijo, da živali le humano preselijo, pričevanja in posnetki iz mest, kot so Marakeš, Casablanca in Agadir, kažejo na grozljivo resničnost vlečenja z žicami, lovljenja v mreže in metanja na kupe trupel.

Humani programi in surova resničnost

Vse to se dogaja kljub temu, da Maroko na papirju goji enega naprednejših pristopov k reševanju te problematike. Kot poroča tiskovna agencija AP, je vlada že leta 2019 uvedla program »Ujemi, steriliziraj, cepi, izpusti« (TNVR), humano strategijo za nadzor populacije psov. Na obisku za novinarje v centru TNVR v bližini Rabata so bile razmere videti vzorne: prostorni in urejeni prostori, čista tla in osebje, ki z živalmi ravna nežno. A ta skrbno urejena podoba, ki jo Maroko želi pokazati svetu, je v popolnem nasprotju z dogajanjem le nekaj kilometrov stran.

Maroko ima uradno human program z imenom »Ujemi, steriliziraj, cepi, izpusti« (TNVR). Slika je simbolična. FOTO: Delo UI

Problem je v tem, da obstaja »pravna praznina«, kot je za CNN priznal celo Mohamed Roudani, vodja oddelka za javno zdravje na notranjem ministrstvu. Za potepuške živali so namreč odgovorne lokalne občine, ne nacionalna vlada. Zato nekatere še vedno uporabljajo zastarele metode, kot je zastrupljanje s strihninom – pesticidom, ki povzroča nepredstavljivo trpljenje in je v mnogih državah prepovedan.

Travma za otroke in nemoč posameznikov

Posledice takšnega ravnanja niso omejene le na živali, temveč puščajo globoke brazgotine tudi v skupnostih. Pojavljajo se poročila, da otroci pogosto opazujejo, kako pred njihovimi očmi streljajo ali z žicami odvlečejo pse iz njihove soseske, kar jim povzroča hude psihološke travme.

Nekatere občine še vedno uporabljajo strupeni strihnin, ki povzroča nepredstavljivo trpljenje. Slika je simbolična. FOTO: Delo UI

Mednarodna koalicija za zaščito živali je v pismu Združenim narodom celo navedla, da takšna dejanja morda kršijo Konvencijo OZN o otrokovih pravicah. Medtem se aktivisti in posamezniki na terenu soočajo z občutki nemoči. Erin Captain, Američanka, ki živi v Casablanci, je za CNN povedala, kako je skrbela za dva cepljena mladička, ki so ju nato kljub temu odpeljali in ubili. »Enemu so polomili nogice, drugega so brcali do smrti,« se spominja. »Ne spim več.«

Da pa lov na pse ogroža tudi varnost ljudi, dokazuje srhljiv primer iz mesta Ben Ahmed. Januarja letos je bil, kot poroča CNN, žrtev streljanja natakar Abderrahim Sounni. Ko je končal izmeno, je mimo njega stekel potepuški pes, ki ga je lovilo vozilo. Iz vozila so odjeknili streli. Tri krogle so zgrešile psa, a sta dve zadeli Sounnija v koleno in stegno. Krvavečega so ga pustili na pločniku, medtem ko je vozilo, za katerega je policija kasneje potrdila, da pripada občini, odpeljalo.

Mednarodni pritisk in molk FIFE

Dogajanje v Maroku je sprožilo val ogorčenja po vsem svetu. Priznana naravovarstvenica dr. Jane Goodall je v pismu Fifi obsodila poboje, organizacija PETA je protestirala na tekmi, oglasili so se tudi zvezdniki, kot je igralec Ricky Gervais. Kljub številnim dokazom in pozivom pa Fifa, krovna nogometna organizacija, ostaja tiho. Kot poroča CNN, so jim aktivisti že leta 2023 predstavili obsežno dokumentacijo, a se razen obljub o »spremljanju situacije« ni zgodilo nič konkretnega. Minky Worden iz organizacije Human Rights Watch je za CNN posvarila, da bi lahko mučenje živali postalo velika težava za ugled Fife, če ta ne bo odločneje ukrepala.

Otroci, ki so pogosto priče pobijanju psov, zaradi tega doživljajo hude psihološke travme. Slika je simbolična. FOTO: Delo UI

Ogorčenje nad dogajanjem v Maroku pa ni ostalo le pri besedah in uradnih pismih. Kot odziv na brutalne metode se je na mednarodni ravni oblikovalo tudi gibanje posameznikov, ki želijo s svojim podpisom prispevati k spremembam. Na spletu je zaokrožila peticija z naslovom »Ustavite poboje potepuških psov v Maroku«, ki jo je sprožila koalicija organizacij za zaščito živali.

Cilj peticije je zbrati čim večjo podporo svetovne javnosti in s tem ustvariti dodaten pritisk na maroške oblasti ter na Fifo samo. Podpisniki od obeh zahtevajo, naj nemudoma prenehajo z nasilnimi metodami »čiščenja« ulic in namesto tega dosledno izvajajo humane in že obstoječe programe, kot je TNVR.

Medtem ko se Maroko pripravlja na svoj trenutek pod žarometi, postaja cena nogometnega blišča očitno nesprejemljivo visoka. A dogajanje v Maroku ni osamljen primer, temveč se zdi kot še en simptom širše problematike, ki že leta bremeni krovno nogometno organizacijo. Fifa je v zadnjih letih sprejela vrsto vprašljivih odločitev, ki so v ospredje postavile dobiček pred etiko.

Cena nogometnega blišča v luči priprav na SP 2030 postaja nesprejemljivo visoka. FOTO: Ibraheem Al Omari/Reuters

Spomnimo se le zadnjega svetovnega prvenstva v Katarju, čigar bleščeči stadioni so bili zgrajeni na temeljih trpljenja in dokazanih smrti več tisoč delavcev migrantov. Kritike o kršenju človekovih pravic so bile glasne, a so potihnile ob prvem žvižgu na igriščih. Zdi se, da se podoben vzorec nadaljuje. S kontroverzno odločitvijo, da bo prvenstvo leta 2030 potekalo na treh celinah, je Fifa praktično na pladnju postregla organizacijo prvenstva leta 2034 Savdski Arabiji – še eni državi, ki je redno tarča kritik zaradi kršenja človekovih pravic.