V nadaljevanju preberite:

Prinašamo zanimivo zgodbo o primeru Kyliana Mbappeja v Parizu. Zgodovina razkriva, da nikogar ni dobro siliti v podaljševanje pogodbe, če si tega ne želi sam; če ljubezen ni obojestranska, zveza ne bo prinesla uspeha. Klubi imajo običajno v tem primeru dve možnosti: bodisi igralca za pol leta posaditi na tribuno v opomin drugim – in sporočiti, da nihče ni večji od kluba – bodisi mu omogočiti predčasen odhod k tekmecu, seveda vsaj za tolažilno odškodnino. Najbolj svež primer je prestop Roberta Lewandowskega iz Münchna v Barcelono za 50 milijonov evrov. Tretja možnost, da nogometaš do konca izpolni svojo pogodbo in odide drugam, na tako visoki ravni ni najbolj pogosta – leta 2014 je to storil prav Lewandowski ob selitvi iz Dortmunda na Bavarsko ...

Pod črto ima Christophe Dugarry vsebinsko gotovo prav, le zapleta ni najbolje opisal. Z nezadovoljnim nogometašem – če to v primeru Kyliana Mbappeja sploh drži in ne bo ostal v Parizu – si nihče ne more pomagati. Redki nogometaši bodo krvaveli za klub, ki ga bodo poleti zapustili, raje bodo varčevali svoje noge za novega delodajalca. Ozadje zgodbe je v članku.