Veliko bo odvisno od gala plesa kroglic na gradu
V Stožicah so slovenske rokometašice spoznale predvsem svoje omejitve, v Podgorici pa odkrile tudi rezerve, za katere morda niso niti vedele. Tekmi s Črno goro (28:33 in 30:34) za konec reprezentančnega pokala EHF so selektorju Draganu Adžiću razkrile nove pomembne spremenljivke, ki jih bo lahko umestil v enačbo jeseni, ko bo šlo zares. Začelo se bo evropsko prvenstvo v treh državah, tudi in predvsem v Sloveniji. Jutri ob 17. uri se bo na Ljubljanskem gradu začel žreb.
RZS zaprosila za wild card
Slovenska moška reprezentanca se proti Srbiji ni uvrstila na naslednje svetovno prvenstvo, ki ga bosta januarja 2023 gostili Poljska in Švedska. Toda Rokometna zveza Slovenije je IHF zaprosila za posebno povabilo, t. i. wild card. IHF ima na voljo dve dodatni vstopnici, ker ne bosta smeli nastopiti Rusija in Belorusija, bi Slovenija morda lahko dobila povabilo na podlagi prejšnjih rezultatov. Leta 2017 je bila bronasta, leta 2021 pa deveta.
V Ljubljani so Slovenke imele najboljšo zasedbo, če odštejemo manjkajočo Barbaro Lazović, pa v drugem polčasu prejele kar 22 golov, kar jim je lahko v koristno opozorilo, da iz obrambe izhaja vse. V Podgorico so odpotovale močno oslabljene, tudi brez štirih članic Krima Mercatorja, ki začenjajo priprave na četrtfinale lige prvakinj s Kristiansandom, in povratnice Tamare Mavsar.
V prvem polčasu so pokazale, da se lahko tudi v takšni postavi enakovredno kosajo z nekdanjimi evropskimi prvakinjami, izkazale so se nekatere igralke, ki sicer dobivajo manj priložnosti. Alja Varagić je tako v prvem polčasu zabila vseh svojih devet golov, toliko obramb je zbrala tudi Maja Vojnović. Ema Abina je tako kot Aneja Beganović dosegla štiri gole, prvi reprezentančni zadetek je vpisala Urša Zelnik ...
Medtem ko so slovenske rokometašice po dveh porazih z Norveško in Črno goro ter dveh zmagah s Severno Makedonijo osvojile tretje mesto, so se končale kvalifikacije za euro 2022 in zdaj je znanih vseh 16 udeleženk turnirja, ki se bo začel 4. novembra in končal 20. Na njem ne bo Rusije in Belorusije, ki ju je EHF suspendirala zaradi napada na Ukrajino, slednja bo še odigrala tekmi s Češko, a nima več možnosti za nastop.
Slovenke bodo v prvem delu igrale v celjski dvorani Zlatorog in si poskušale zagotoviti nastop v glavnem delu, ki bo tako kot boji za kolajne v ljubljanskih Stožicah. Največ bo seveda odvisno od njih, a veliko tudi od plesa kroglic, ki se bo zgodil v četrtek popoldne na Ljubljanskem gradu. EHF je že določila jakostne bobne, Slovenija se je znašla v tretjem. Vse tri gostiteljice bodo igrale doma, Slovenija kot rečeno v Celju, jasno je tudi, da bo Madžarska tekmovala v Ljubljani, kjer si obetajo množični obisk navijačev iz vzhodne soseščine.
Znova z Bregarjem?
Že bežen pogled skozi bobne pokaže, da lahko Slovenke dobijo dokaj ugodno, a tudi zelo težko skupino. Najbolj ugodna bi bila s Poljsko kot nosilko, Švedsko, ki so jo že premagale na njenem euru, ter Švico. Napredovanje pa bi bilo močno pod vprašajem, če bi se znašle v družbi z Norveško, Nizozemsko in Španijo ali tudi Srbijo, ki jo vodi nekdanji slovenski selektor Uroš Bregar in je nekdanjim varovankam vzel mero na lanskem SP v Španiji.
V drugi del (Ljubljana, Skopje) bodo sicer napredovale po tri ekipe iz štirih skupin, ob tem pa naprej nesle točke, osvojene proti ekipam, ki bodo nadaljevale turnir. Slovenski organizatorji za četrtkov dogodek pripravljajo zanimiv spremljevalni program, pri žrebu pa bodo pomagale štiri znane rokometašice. Navzoč bo tudi predsednik EHF Michael Wiederer, ki ga bosta gostila predsednik RZS Franjo Bobinac in ljubljanski župan Zoran Janković.
Najvišja uvrstitev Slovenk na velikih tekmovanjih je bilo doslej osmo mesto na SP 2003 na Hrvaškem, leto dni kasneje jim je z devetim mestom na Madžarskem uspela najboljša uvrstitev na EP. Izboljšanje tega rezultata bo cilj rodu z Ano Gros na čelu.
