Prva vdaja v zadnjem, 208. dvoboju

New York – Rafael Nadal in David Ferrer sta leta 2013 odločala o zmagovalcu Roland Garrosa – prepričljivo je to seveda postal prvi – in na letošnjem OP ZDA se je šele petič zgodilo, da sta se nekdanja finalista pomerila v 1. kolu turnirja za veliki slam. To je bil poseben dvoboj tudi zavoljo tega, ker je bil zadnji na tej ravni za Ferrerja, ki je vedno veljal za velikega borca, za pravi zid, od katerega se vsaka žogica odbije nazaj, in konec je bil za 36-letnika zares nepravičen. V drugem nizu se je moral namreč Nadalu vdati, v 208 partijah za veliki slam se je vdal sploh prvič …

S 63. turnirjem za veliki slam se je začelo Ferrerjevo slovo od tenisa, saj kariere še ni povsem končal, je pa bil nastop v New Yorku njegov zadnji na najvišji ravni, medtem ko ima v načrtu še igranje na Hopmanovem pokalu, v Aucklandu, Buenos Airesu, Acapulcu, Barceloni in za konec v Madridu. A vprašanje je, kako bo tedaj pripravljen, saj si bo zdaj privoščil tri mesece počitka, tako da so se v New Yorku od njega poslovili tudi največji tekmeci. Vsi le z izbranimi besedami, z velikim spoštovanjem, saj je šlo za izjemno predanega igralca, enega največjih garačev na turneji. Zadnji dvoboj za veliki slam se resda ni razpletel, kot si je želel, saj je bila poškodba mečne mišice prehuda, a poslovil se je na največjem teniškem štadionu na svetu (Arthur Ashe) in proti dobremu prijatelju ter reprezentančnemu soigralcu Nadalu. Slednjega je premagal kar šestkrat v 31 dvobojih, večkrat so prvega igralca sveta ugnali le Novak Đoković (27), Roger Federer (15) in Andy Murray (7).

Velika četverica je bila motivacija

»Vsekakor si je zaslužil lepši konec, žalosten sem zaradi njega. Odigrala sva kar nekaj zelo pomembnih dvobojev, finalov, skupaj osvajala Davisov pokal, delila pomembne trenutke v karieri in življenju. Na turneji ga bomo zelo pogrešali, saj gre za enega tistih res dobrih fantov,« je Nadal pospremil Ferrerja, nekdaj stalnega člana svetovne deseterice, tudi peterice, ki je najvišjo uvrstitev na ATP dosegel s 3. mestom, osvojil pa je 27 naslovov ATP in skupno dobil 726 dvobojev ter zaslužil dobrih 31 milijonov dolarjev, s čimer je sedmi na lestvici teniških zaslužkarjev. Seveda pa je imel za še boljše rezultate to nesrečo, da je igral v eri najuspešnejših igralcev v zgodovini, sicer bi verjetno dosegel še precej več. »Ni mi žal, da sem igral skupaj z njimi, ravno nasprotno, v veselje mi je bilo, saj gre bržčas za najboljšo generacijo doslej. Zame so bili zgolj dodatna motivacija, da sem si želel napredovati,« je dejal Ferrer, ki je poleg Roland Garrosa igral še v enem velikem finalu, namreč na mastersu leta 2007, kjer ga je ugnal Roger Federer.

Letos se je prvič zgodilo, da na velikih slamih ni dobil niti enega dvoboja, da se bliža konec, pa je bilo jasno že nekaj časa, zdaj je namreč le še 148. na svetu, porazi so postali veliko pogostejši kot zmage. »Žalosten sem, ker sem odigral zadnji grand slam, je pa bilo vsekakor posebno, ker sem končal na osrednjem igrišču in proti dobremu prijatelju. Škoda, da nisem mogel dokončati partije, a nič za to, ponosen sem na svojo kariero. Star sem 36 let in čas je, da sem več doma,« je dejal Ferrer, ki pa se tudi v prihodnosti vidi v tenisu.

V posamični konkurenci pa so se od OP ZDA uvodni dan poslovili tudi že trije Slovenci, iztržek je bil torej zares porazen. Potem ko je Dalila Jakupović izgubila ekspresno, sta se sicer Polona Hercog in Aljaž Bedene bolje upirala tekmecema, a razplet je bil na koncu enak.