Na led še pred poukom

V Sloveniji obstaja pet drsalnih klubov. Mladi nadobudneži na ledu pilijo svoj talent v Ljubljani, Kranju, Celju, Bledu in na Jesenicah. Letos so na Zvezi drsalnih športov Slovenije prejeli finančno injekcijo od krovne organizacije, ki jim pomaga pri načrtnem in sistematičnem delu s podmladkom. Ta konec tedna so štirje predstavniki novih rodov nastopili na svetovnem pokalu za mladince v Ljubljani. Svojo pot in cilje so nam razkrile Lara Hrovat, Ana Čmer in Nea Smolej.

Spet postaja modno

Predsednica zveze Darja Gabrovšek Polajnar opaža, da število vpisov otrok v klube pri nas raste. »Umetnostno drsanje spet postaja modno,« je dejala. Za občutek: letos je na državnem prvenstvu nastopilo približno sto otrok, pred tremi leti okrog 70. A v poplavi športnih panog je lažje in ceneje otroka vpisati v plesne vaje ali gimnastiko, saj tam ne potrebuje rekvizitov (za drsalke je treba odšteti med 500 in 600 evrov), pa tudi treningi so bolje razporejeni.

»Nimamo umetnostnodrsalnega centra, smo gostje v hali Tivoli, kjer domujejo tudi hokejisti, in moramo se zelo prilagajati. To pomeni, da so treningi zjutraj pred šolo ob 6.30, potem pa še po pouku od 14. do 16. ure,« je razkrila sogovornica.

Zadnja olimpijca leta 2010

Nazadnje je Slovenija imela olimpijca leta 2010 v Vancouvru – Teodoro Poštič in Gregorja Urbasa. Za vozovnico za Pjongčang 2018 se je trudila Daša Grm, a ji v izjemno močni konkurenci ni uspelo, je pa pustila letos pečat z uvrstitvijo na finale evropskega in svetovnega prvenstva. Vodstvo zveze je za prihodnost optimistično. Pravijo, da se v vseh klubih dela veliko pri podmladku.

»V zaledju imamo 20 deklic, starih osem in devet let, ki obetajo. Kakšen bo njihov razvoj, bomo videli čez pet let, so pa zelo talentirane,« je povedala Darja Gabrovšek Polajnar, zadovoljna, ker so mladim poleti (ko v Sloveniji sicer ni ledu) omogočili mednarodni kamp na ledu v Celju in Zalogu, financirala ga je Mednarodna drsalna zveza. Naslednjega olimpijca bi lahko imeli v Tokiu 2020, če bo uspelo Grmovi, glede na trenutno stanje pri podmladku pa leta 2026.

Veliki premiki – četverni skoki

Dobro se svojega nastopa v Vancouvru 2010 spominja Teodora Poštič. Olimpijske igre so njen največji uspeh v karieri. V zadnjih sedmih letih se ukvarja s trenerstvom, pod njenim okriljem sta Ana Čmer in Luka Logar. »Zdaj šele bolje razumem svojo nekdanjo trenerko, ta vloga ni tako preprosta, kot sem mislila med tekmovalno kariero. Je zelo odgovorna in stresna. Zanimivo je, da sem bila prepričana, da ne bom nikoli zašla v trenerstvo, a za zdaj uživam,« je razmišljala 34-letnica, ki zaradi svojih varovancev še obuje drsalke, izvaja tudi skoke in piruete.



Koliko je napredovalo drsanje od njenih tekmovalnih časov pa do danes? »Premik je zelo velik. Že v mladinski konkurenci vidimo četverne skoke. Za 14-letno Rusinjo Aleksandro Trusovo so mala malica. Ne vem, kaj Rusi počnejo. Je pa takšna tekmovalka motivacija tudi za naše drsalce,« je dejala Poštičeva, ki je mladim položila na srce, da bodo na poti do uresničevanja ciljev morali biti vztrajni, potrpežljivi in psihično močni.

»Drsanje zajema vse po malem – od atletike, gimnastike, ogromno je intervalov, treba je biti odlično kondicijsko pripravljen, morati znaš dobro poslušati glasbo ... Potencial imamo, vendar le v kombinaciji s trdim delom lahko ta obrodi sadove,« je opozorila.

Na ledu že s tremi leti

Pred svetovnim pokalom za mladince v Ljubljani smo na treningu na ledu obiskali vsa tri dekleta, ki so ta konec tedna tekmovala pred domačim občinstvom. Jeseničanki Lara Hrovat in Nea Smolej ter Celjanka Ana Čmer so se izkazale tudi kot zelo prijetne sogovornice. Lara in Ana sta vrstnici, štejeta 14 let, Nea jih ima 17.

Lara je začela drsati najbolj zgodaj, že s tremi leti, Ano in Neo je povsem navdušil tečaj v šoli. »Pa tudi opazovala sem dekleta na drsalkah, kako lepo se vrtijo in kakšne čudovite oblekice imajo. Zaželela sem si, da bi tudi jaz to počela,« je razkrila Nea. Trenirajo šest dni na teden, po dvakrat popoldanskemu treningu dodajo še jutranjega, v šoli so veliko odsotne, a pravijo, da vse nadoknadijo.



Pri drsanju imajo najraje skoke, Lari so najbolj naporne piruete, drugima dvema pa izvedba celotnega tekmovalnega programa na ledu: »Kondicijsko je zahtevno, zato moraš biti dobro pripravljen,« je dejala Ana, dopolnila jo je Nea: »Pa na vse je treba misliti: da so koraki v redu, da prijazno gledaš, se smeješ, skratka, da vse narediš lepo.«

Obleka usklajena z glasbo

Glasbo, ki spremlja njihov nastop, si izberejo same v sodelovanju s trenerkami. Ani jo predlaga tudi koreografinja, za različnimi skladbami brskata tudi skupaj z mamo. Vsaka od deklet ima svoj okus, pogosto posegajo po filmski glasbi. Lara drsa na tisto iz Romea in Julije ter Knjige o džungli, Nea si je izbrala tisto iz Pearl Harbourja, za kratek program pa izvajalca Eda Sheerana, medtem ko je Ana prisegla na tango.

Garderobo za nastope menjajo na približno dve leti. »Ko zamenjaš glasbo, zamenjaš oblekico,« so razkrile, da morata biti glasba in obleka usklajeni.

Kako je pa s poškodbami? Najbolj izpostavljeni so kolena in hrbet, me poučijo dekleta. Vse tri so imele že poškodovana kolena, Lara še gleženj, Ana ahilovo tetivo, Nea pa hrbet, roko, gleženj.

Med željami tudi olimpijske igre

Vse tri so zelo hvaležne staršem, saj so tisti, ki jim finančno pomagajo na njihovi športni poti. Vsaka ima svoje sanje, doslej so najbolj ponosne na udeležbo na svetovnem pokalu za mladince v Ljubljani in zmage na državnih prvenstvih. Največ jih ima Lara, ki je osvojila pet naslovov. Ana je navezana tudi na četrto mesto z mednarodnega tekmovanja Skate Celje.

Pa cilji za prihodnost, tisti največji? »Še kakšna tekma za svetovni pokal,« je razkrila Lara. »Rada bi dobila točke za mladinsko svetovno prvenstvo,« je dejala Nea. »Olimpijske igre!« pa je izstrelila Ana.

Medtem ko so dekleta razmišljala na glas o svojih rezultatskih željah, se je v ozadju nasmihal Luka Logar, edini slovenski predstavnik na ledu med fanti ta konec tedna v Ljubljani. Kako je biti vseskozi med dekleti? »Zanimivo. Včasih fajn, lahko pa je tudi naporno,« je povedal v najstniškem tonu malo za šalo malo zares.



Njegovi dolgoročni cilji, kakšni so? »Na dolgi rok si jih ne postavljam, ampak na kratek. Prek teh nato poskušam priti do višjih ciljev,« je odločno povedal sogovornik, za katerega je letošnja sezona osma na drsalkah.