Peta mesta lepa, a malce jih je že sita

Ema Klinec je bila zadnji dve leti najboljša Slovenka na domačih tekmah na Ljubnem, tudi letos bi ji pripadla vloga prve skakalke, če se ne bi grdo poškodovala, njeno vlogo pa je prevzela Nika Križnar. Osemnajstletnica je ta čas osma v skupnem seštevku svetovnega pokala, tako želene stopničke pa se ji vztrajno izmikajo. V tej sezoni je bila namreč štirikrat peta, na Ljubnem pa je njena najboljša uvrstitev doslej 7. mesto.

Tretjič bo Križnarjeva nastopila na domači tekmi, prvič v vlogi glavne domače adutinje. »Zavedam se, da bodo vame uperjena največja pričakovanja, a zaradi tega si ne nalagam bremena. Skušala se bom sprostiti, uživati in skakati tako, kot znam, tako kot to zahteva trener. Ne bom imela občutka, da moram narediti nekaj več, ker si gledalci to želijo, o tem ne želim razmišljati. V bistvu niti ni pomembno, ali si št. 1 ali 2 v ekipi, glavno je, da opraviš svojo nalogo, s tem pa pridejo tudi rezultati,« razmišlja članica SSK Alpina Žiri, za katero bo domača tekmo seveda nekaj posebnega, tudi zavoljo tega, ker gre za postajo ženskega svetovnega pokala, ki se vedno znova lahko pohvali s številnim gledalci, to so ene najbolj obiskanih preizkušenj: »Pod skakalnico je res pravo vzdušje, gre za nekakšno mini Planico. Za Planico pravijo, da je spodaj pravo mravljišče, tu pa je manjše mravljišče. Res vrhunsko.«

Za Križnarjevo sicer niso najlažji tedni, položaj, v katerem je prevzela vlogo prvega imena reprezentance, ni bil preprost. »Ni lahko prevzeti vloge prve skakalke, potem ko se ti poškoduje kolegica, ki je bila dotlej najboljša tekmovalka reprezentance. Emo zelo pogrešam in upam, da se čim prej vrne med nas še močnejša in še boljša, saj si res zasluži dobre rezultate, ker ji je šlo odlično od rok, za kar je veliko delala. Zame je bil velik šok, ko sem videla njen padec. Takoj pomisliš, kaj bo z njo, bo vse v redu, bo še lahko tekmovala, po drugi strani začneš tudi razmišljati, kaj bi bilo, če bi se to zgodilo tebi, kako bi se počutila, kako bi se odzvala. Res me je stisnilo pri srcu, pritekle so tudi solze in res ni lahko,« priznava Krinžarjeva, ki bi bila raje št. 2 v ekipi, kot da je postala »enka« na ta način, oziroma bi si želela št. 1 postati zgolj z rezultati na skakalnicah.

Kmalu eno leto od edinih stopničk

V tej sezoni kaže precej stanovitne predstave, nikdar ni bila uvrščena zunaj najboljše petnajsterice, tako da je v skupnem seštevki na 8. mestu. Je pa nekajkrat po tekmah zmajevala z glavo, ker je bila blizu stopničkam, a se ji trojica izmika, štirikrat je bila tako peta, enkrat šesta in dvakrat sedma. Njena edina uvrstitev med trojico tako ostaja 3. mesto iz Rasnova iz prejšnje sezone.

»Moji skoki so stanovitni, dobro tekmujem, a včasih vidim po prvi tekmi, kam sodim, in si želim še več naslednji dan, potem pa se mi malce podre pri rezultatu. A bližam se najboljšim, resda počasi, a postopen napredek je povsem v redu. Kmalu bo minilo eno leto od stopničk in seveda razmišljam tudi v tej smeri, vem, da sem jih sposobna doseči. Je pa tudi 5. mesto še vedno zelo lep rezultat, a če si že štirikrat peti, si te uvrstitve tudi že malce sit, želiš si še višje. A ko bo pravi čas, pride tudi to,« pravi Nika, ki o natančnih rezultatskih željah za domačo tekmo ne želi govoriti: »Težko rečem tudi to, a katerim mestom bi se zadovoljila. Moja najboljša uvrstitev doma je 7. mesto in upam, da ga presežem.«

Prva favoritinja bo sicer Norvežanka Maren Lundby, ki je ta čas pri nizu petih zmag, skupno pa je v sezoni dobila šest tekem, slavila je tudi že na Ljubnem, tako lani kot predlani je bila najboljša na prvi preizkušnji.