V krizi se morajo znanstveniki izpostaviti
Prof. dr. Roman Jerala je vrhunski znanstvenik svetovnega slovesa. Njegov znanstveni opus je impresiven, je pionir sintezne biologije pri nas in se uvršča med vodilne sintezne biologe na svetu. Sodelavci na Kemijskem inštitutu ga opisujejo kot garača, javnost pa ga je v enem najtežjih obdobij moderne zgodovine spoznala kot zaupanja vrednega interpreta in pojasnjevalca številnih vprašanj o covidu-19.
Precej neprijetno ga je presenetilo, da se je veliko število Slovencev cepivu uprlo. »Vedel sem, da je nekaj nasprotovanja, nisem pa pričakoval, da se bo proticepilstvo razmahnilo v takem obsegu. Še posebej me preseneča, da lahko nekdo verjame absurdnostim o 5G, grafenu in čipih,« pove in doda, da krivdo za takšno sovražno stanje v družbi v veliki meri pripisuje družbenim omrežjem, ki jih sicer uporablja tudi sam: številnim sledilcem na twitterju ažurno ponuja kratke razlage o strokovnih vidikih epidemije.
»Mislim, da ne gre toliko za nezaupanje v znanost, bolj za jezo, nezaupanje oziroma negativna čustva zaradi nemoči, povezane z epidemijo in omejitvami, ki jih prinaša, kar dodatno podpihujejo spletni algoritmi. Ljudje si pogosto želijo enostavnih razlag in rešitev, ki so udobne in potrjujejo predsodke, zato zlahka dobijo somišljenike na spletu. Dobra je misel ameriškega astrofizika Neila deGrasse Tysona o tem, da je slabo, če veš toliko, da misliš, da imaš prav, pa ne dovolj, da bi vedel, da se motiš. Facebookprimarijev in twitterdoktorjev je veliko, brez razumevanja imunoloških procesov lahko določeno informacijo napačno interpretiraš. Nekatere spletne informacije pa so povsem lažne, tu ne gre več za malomarnost. Žal se tudi nekaj znanstvenikov in zdravnikov obnaša neodgovorno, vsaj v tem smislu, da ne premislijo, kakšne so lahko posledice njihovih izjav,« razloži in nadaljuje, da seveda zgodba o zavračanju cepiv ni črno-bela; vzroke za majhno precepljenost bi lahko iskali tako pri vladnih ukrepih, komuniciranju z javnostjo, razširjenosti idej o samozdravljenju in še marsičem.
Kot znanstvenik se čuti dolžnega, da poskuša pomagati javnosti razumeti kompleksne razmere, v katerih smo se znašli. Meni, da se morajo v krizi znanstveniki izpostaviti, čeprav bi bilo udobneje ostati v kabinetu. Prizna, da ne ve vsega, potrudi se, da »se dodatno informiram«, brez zadrege pove, za katera novinarska vprašanja je kompetenten in za katera ne, pa tudi, da se je kdaj zmotil. »Mislim, da sem celo napovedoval, da bomo letošnjo jesen že brez mask. Zelo sem se zmotil. Znanstveniki smo pragmatiki. Desetletja lahko gradimo raziskave na določenih predpostavkah. Če pa dokazi pokažejo, da naša teza ne drži, je sicer težko, ampak na koncu se od te teze poslovimo. Najslabše je vztrajati pri napačni odločitvi. V epidemiji je to žal dokaj redko, prepričane je zelo težko premakniti.«
Na udaru spletnih anonimnežev
Zdaj meni, da naslednja jesen oziroma zima ne bosta tako hudi kot letošnja, a virus je že večkrat presenetil. »Močna dejavnika bosta število precepljenih in prekuženih, prej kot slej se bomo praktično vsi okužili, zato se bo zaščita pred hujšim potekom bolezni povečala, a do prihodnje pomladi virus zagotovo še ne bo dal miru.«
Kot eden najbolj medijsko izpostavljenih tolmačev delovanja cepiv se je znašel na udaru spletnih anonimnežev. »Seveda tudi jaz prejmem svoj delež groženj, da se bom cvrl v peklu. Kljub temu, da vem, da komentarje pod spletnimi prispevki pod krinko anonimnosti pišejo impulzivno in brez razmisleka, vem, da bi me morda lahko prizadeli, zato jih ne berem. Vesel sem, da dobim veliko pozitivnih odzivov, tako od kolegov, nekdanjih sošolk, pa tudi povsem neznanih ljudi. Če me kdo prepozna na ulici in ogovori, sprva ne vem, ali me bo ozmerjal ali pohvalil.«
Še zdaleč pa ni opustil raziskovalnih projektov, ki jih vodi kot vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu. Delo je naporno, oddiha ni bilo toliko, »kot bi si želel«, a rezultati so odlični. Čeprav je njegova skupina prav tako občutila zaustavitve raziskav zaradi pandemije, so jih letos že kar nekaj sklenili s članki v prestižnih znanstvenih revijah, prav zdaj imajo v recenziji še dva, vlagajo tudi patentno zaščito za zanimive inovacije in s predstavniki iz tujine se že pogovarjajo o morebitnih aplikacijah njihovih dognanj. Veliko delajo na izboljšavi metode CRISPR in sintezne biologije za uporabo pri terapiji raka, kjer so rezultati zelo obetavni, pa tudi na tehnologijah za zdravljenje genskih bolezni, kjer je prepričan, da se obetajo izjemni medicinski preboji.
