Na ključne azijske trge s sodobnimi tehnologijami
Še do nedelje lahko podjetja, ki se zanimajo za poslovanje s korejskimi podjetji, oddajo prijavo za udeležbo na poslovnem forumu in srečanju s korejskimi podjetji, ki ga bo Spirit Slovenija organiziral v sodelovanju s Korejsko gospodarsko zbornico konec avgusta v Sloveniji.
To bo povratni obisk delegacije korejskih podjetij v Slovenijo po tem, ko so slovenska podjetja imela priložnost pridružiti se gospodarski delegaciji ob uradnem obisku ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana ter ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon v Seulu.
Obetavni trg
»Korejska gospodarska zbornica že aktivno sodeluje pri promociji mesta Pusan kot potencialnega organizatorja svetovne razstave Expo 2030 in si prizadeva za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama, zato se bo še posebno angažirala pri zagotavljanju ustreznih partnerjev slovenskim podjetjem,« so pojasnili v Spiritu, kjer skladno z vladnim programom internacionalizacije in večjim poudarkom na izbranih oddaljenih trgih organizira številne aktivnosti v podporo podjetjem.
Lani je Slovenija v Južno Korejo izvozila blago v vrednosti 71 milijonov evrov, uvozila ga je za 370 milijonov evrov. Po blagovni menjavi se je ta država lani uvrstila na 28. mesto med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami Slovenije. Med izvoznimi artikli prevladujejo električni stroji in oprema, največji del uvoza pa predstavljata železo in jeklo, pravijo v Spiritu.
Republika Koreja je za Slovenijo zelo obetaven trg, s katerim si država prizadeva poglobiti poslovno sodelovanje. Je četrto največje gospodarstvo v Aziji, z močno razvitim proizvodnim sektorjem, osredotočenim na izvoz. V državi prevladujejo proizvodnja polprevodnikov – je tudi največja svetovna proizvajalka –, vozil, petrokemičnih izdelkov, tekstilna industrija, jeklarstvo, avtomobilska industrija, ladjedelništvo ter proizvodnja elektronskih izdelkov. Tuji izvozniki imajo v Južni Koreji številne poslovne priložnosti v kemični industriji, na trgu kozmetike ter na področju umetne inteligence in pametnih tovarn, ocenjujejo v Spiritu.
To je trg trdih pogajalcev, »zelo pomembni so hierarhija, položaj in naslov posameznika – treba je ugotoviti, kdo je odločevalec, sicer so dogovori lahko neuspešni«, svetujejo v Spiritu in dodajajo, da je na sestankih obvezna zadržana poslovna obleka ter veliko vizitk. Korejci se zelo bojijo izgube ugleda, zato problemov ne izpostavljajo, kar je lahko vzrok, da jih tudi ne rešujejo. Nadrejenih se ne kritizira, kljub relativno dobremu znanju angleščine je treba promocijske materiale prevesti v korejščino ali za sestanke angažirati prevajalca.
Priložnosti v Vietnamu in na Japonskem
Med prednostnimi oddaljenimi izvoznimi trgi sta tudi Vietnam in Japonska. Vietnam je za Slovenijo tretji največji trgovinski partner v JV Aziji. Z več kot 98 milijoni prebivalcev je za podjetja iz EU ključni izvozni trg v Aziji. Slovenska podjetja tja prvenstveno izvažajo zdravila za prodajo na drobno, druge heterociklične spojine ter neobdelan ali grobo obdelan les, uvažajo pa največ obutve, žic iz jekla ter kave. Priložnosti so na področju pametnih mest, obrambne industrije, kompozitnih materialov, kmetijske mehanizacije, skladiščne infrastrukture, izvoza rabljenih strojev. »Vietnamci so dobri matematiki in fiziki ter programerji, opazna je močna rast e-trgovine. Za večje posle in investicije se je treba dogovoriti na državni in tudi lokalni ravni,« opisujejo ta trg v Spritu.
Japonska pa pomeni veliko priložnost za slovenska podjetja zaradi vizionarskega koncepta odgovorne družbe 5.0. Prednostna področja sodelovanja so robotika, energetika, mobilnost in umetna inteligenca. Japonska je tretje največje gospodarstvo na svetu, za ZDA in Kitajsko ter vodilna izvoznica vozil, strojev, elektronike in robotike ter je tudi med največjimi svetovnimi kupci živilskih izdelkov.
Večletni časovni okvir
Podjetja se zavedajo, da je za prodor na posamezni trg nujna kontinuiteta, zato podpirajo priložnost, da ob podpori države in partnerjev lahko vzpostavijo odlične poslovne odnose in si odprejo priložnosti, ugotavljajo v Spiritu. Prav tako mora biti podjetje nenehno navzoče, da si poveča prepoznavnost in zaupanje. Na primer na sejmih, različnih srečanjih, delegacijah. Iskanje poslovnega partnerja oziroma realizacija posla lahko traja od tri do pet let, še pojasnjujejo v Spiritu.
Enako velja pri investicijah, kjer mora investitor najprej sploh vedeti, da Slovenija obstaja, spoznati, kaj država ponuja kot lokacija (znanje, tehnološko naprednost, odlične logistične povezave v središču Evrope in podobno), sledi umestitev na širšo listo potencialnih držav za investicijo, nato na ožjo listo, ko se začnejo tudi podrobne študije izvedljivosti ter pogajanja o umestitvi in realizaciji investicije. Tudi to traja od tri do pet let.
