Razpis za pametna mesta in skupnosti podaljšan

Konzorciji občin so prosili za podaljšanje do 23. maja, ministrstvo za javno upravo pa je rok preložilo na 14. maj.
Fotografija: Občine polnijo portal s podatki o kulturnih ustanovah in infrastrukturi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Občine polnijo portal s podatki o kulturnih ustanovah in infrastrukturi. FOTO: Jure Eržen/Delo

Vzrokov za prošnje za podaljšanje prvega roka za prijavo na razpis za pametna mesta in skupnosti (Pmis) do 14. maja je več, uradno glavni pa je sedanja ustavitev javnega življenja zaradi epidemije covida-19. Občine v tem času delajo v zelo okrnjeni zasedbi, veliko uslužbencev je vzelo dopust ali pa so bili napoteni na čakanje na delo. Drugi razlogi pa so povezani z zahtevami razpisa, pri čemer občinam tudi zmanjkuje časa.

»Zaustavitev operativnega delovanja predstavlja tako rekoč nepremostljivo oviro za izvedbo dejavnosti, ki so potrebne za pripravo dokumentacije ter prijavo na javni razpis,« so ministrstvu za javno upravo (MJU) pisali iz celjske mestne občine. Več konzorcijev je prosilo za podaljšanje roka za en mesec, torej do 23. maja, saj bodo vmes še prvomajski prazniki in šolske počitnice, ko tudi veliko uslužbencev izkoristi del dopusta. »Roki za prvo prijavo so izredno tesni, tudi če upoštevamo stoodstotno operativnost vseh deležnikov, v novonastali situaciji pa dejansko nemogoči,« so opozorili še drugi in prosili za podaljšanje roka za vsaj 20 delovnih dni.

Večina konzorcijev občin pripravlja projekte mobilnosti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Večina konzorcijev občin pripravlja projekte mobilnosti. FOTO: Jure Eržen/Delo


»Ker je vlada sprejela sklepe glede opravljanja nujnih nalog v organih državne uprave v obdobju od 1. do 11. aprila in ker smo prejeli več predlogov za podaljšanje roka za oddajo vlog, je ministrstvo v uradnem listu 2. aprila objavilo spremembo javnega razpisa s podaljšanjem prvega roka za oddajo vlog do 14. maja,« so odgovorili z MJU.

image_alt
Občinski telefoni brnijo, panika zaradi razpisa


Veliko dela, malo časa


Podaljšanje roka je nujno tudi zaradi vseh postopkov, ki jih morajo občine opraviti. Na MJU so že spoznali, da prijav sploh ne bi bilo, če bi od konzorcijev zahtevali potrjene načrte razvojnih programov, saj je za to treba opraviti rebalanse vseh občinskih proračunov. Občine pa sprejemajo rebalanse največ dvakrat na leto. Po novem bo na razpisu dovolj izjava, da bodo do vložitve prvega zahtevka uskladili posebni del proračuna.

Pri projektih, ki imajo vrednost nad 0,5 milijona evrov, pa je treba pripraviti tako dokument identifikacije investicijskega projekta kot investicijski projekt. Sklepi o sprejetju teh dokumentov kot tudi dokumentacija, morajo biti priložena prijavi. »Predlagamo takšno ureditev medsebojnih razmerij, po kateri bo investicijske dokumente potrdil s pisnim sklepom nosilec, ob prehodnem soglasju vseh soinvestitorjev. Ali je potrebna potrditev tudi na občinskem svetu, je odvisno od internih oziroma proračunskih aktov posamezne občine,« pojasnjujejo na MJU.

image_alt
Kako do infrastrukture pametnih mest


Posledica te določbe je, da občine sprejemajo sklepe, po katerih lahko za potrebe razpisa sklepe podpisuje župan ali direktor občinske uprave. V občinah se bojijo, da bodo kljub podaljšanju roka časovno stisko reševali s kurirji. »Vsi podpisani dokumenti (in žigosani, če uporabljate žig), ki so oddani kot sestavni del prijave, morajo biti v fizični obliki in originali. Skeniran in natisnjen dokument je kopija, zato takšni dokumenti ne izpolnjujejo zahtev razpisne dokumentacije. S prijavo pa je treba oddati tudi dokumente v wordu ali excelu, kar omogoča lažjo nadaljnjo obdelavo prijav. Elektronske prijave niso mogoče,« pravijo na MJU.

image_alt
Občine bodo povezovale vsebine strateških partnerstev


Odprtih podatkov je že več


Konzorciji sicer zdaj glede na zahteve razpisa polnijo portal Odprti podatki Slovenije (OPSI) s skupnimi zbirkami podatkov. Vse točke bodo konzorciji občin dobili, če bodo objavili najmanj osem zbirk podatkov, ki pa morajo biti skupne vsem. Zato je na OPSI po novem več preprostih dokumentov z naštetimi kulturnimi ustanovami in parkirišči, pa tudi nekaj bolj zahtevnih, ki jih občine že tako morajo pošiljati geodetski upravi, kot so ceste in komunalna infrastruktura. Na OPSI pa ne bo nobene podatkovne zbirke o, denimo, izposoji koles, tudi če to ima vzpostavljeno večina občin v konzorciju, v projektu pa bi to razširili še na tiste, ki tega nimajo. To zbija največje možno število točk, a preprečuje tudi hitrejšo širitev dobrih praks, ki bi jih v projektu digitalizacije še nadgradili.

Pametne klopi niso namen razpisa, povezave v sistem pa. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pametne klopi niso namen razpisa, povezave v sistem pa. FOTO: Jure Eržen/Delo


»Točkujejo se zbirke podatkov, ki so ali bodo na OPSI portalu objavljene do prvega oziroma drugega prijavnega roka in bodo uporabljene v projektu. Torej, če neka občina nima podatkovnih zbirk objavljenih na portalu OPSI in predvideva, da jih bo v okviru projekta potrebovala, ima do oddaje vloge, torej do prvega ali drugega prijavnega roka na javni razpis, čas, da jih pripravi in objavi. Namen tega merila je, da se pospeši odpiranje podatkovnih zbirk občin. Odprte zbirke same po sebi nimajo nobene dodane vrednosti, razen če jih uporabljamo. Zato se točkujejo samo tiste objavljene podatkovne zbirke, ki jih bodo občine kasneje tudi uporabile v projektu,« občinam odgovarjajo na MJU.


Kaj so upravičeni stroški


Občine sprašujejo, ali bodo v projektih lahko kupile električna vozila, pametne klopi in pametno razsvetljavo, pa tudi če je lahko vključena asfaltna prevleka prek optičnih povezav ali senzorjev. Na MJU znova pojasnjujejo, da davek na dodano vrednost, nakup rabljene opreme, nakup cestnih in transportnih sredstev, stroški nakupa zemljišč in stavb, tudi klopi ali cestnih svetilk, še posebej pa asfaltiranje parkirišč, pločnikov in drugih površin ne sodi med upravičene stroške.

image_alt
Zanesljivi asistent, ki obvešča in opozarja


Asfaltiranje ni upravičen strošek razpisa za pametna mesta in skupnosti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Asfaltiranje ni upravičen strošek razpisa za pametna mesta in skupnosti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Druge pa imajo navezavo na zasebne družbe, ki so že razvile določene rešitve, vendar pa ne bi avtorskih pravic prenesle na občine, rešitev pa tudi ne bi odprle za splošno uporabo. Poleg tega bi z odprtokodnostjo izgubile vsaj petletno upravljanje sistemov. Na MJU odgovarjajo, da je v razpisu zahteva, da morajo konzorcijski partnerji zagotoviti razpolaganje z materialnimi avtorskimi pravicami, ki jim bodo omogočale nadzor nad informacijsko rešitvijo. Pogodba o nakupu informacijskih rešitev mora imeti torej ustrezno določbo o materialnih avtorskih pravicah. »Bistvo zahteve je v tem, da razpis spodbuja razvoj informacijskih rešitev, s katerimi boste lahko prosto razpolagali in ki vam bodo omogočile njihovo samostojno upravljanje, s čimer se boste izognili situaciji vendor lock-in, kar se v informatiki kaže kot izredno problematično zaradi posledičnega zviševanja stroškov uporabe (ali vzdrževanja in nadgrajevanja) in predvsem nižji kvaliteti izvedenih storitev,« občinam svetujejo na MJU.

Preberite še:

Komentarji: