Kot bi Matić prestopil od Juventusa k Interju
Luka Trst ima nadpovoprečno rast, Luka Koper pa ima kljub težkemu letu triodstotno rast, skoraj milijon kontejnerjev.
Odpri galerijo
luka Trst Koper
Trst, Koper – »Drži! Od decembra sem direktor podjetja Piattaforma Logistica Trieste (PLT ali Logistična platforma Trst), ki bo v celoti zgrajena v drugi polovici leta,« je včeraj potrdil v Delu zapisano novico izpred dveh dni nekdanji prvi mož Luke Koper Dragomir Matić in dodal: »Res je tudi to, da sem v primerjavi z razvojem pristaniške dejavnosti na severnem Jadranu le kapljica v morje. Ampak tudi dodatna kapljica lahko prelije polno čašo.«
Drago Matić je postal prvi mož trenutno najambicioznejšega pristaniškega razvojnega projekta v italijanskih pristaniščih, so včeraj zapisali v Primorskem dnevniku. Piccolo pa je prihod Draga Matića v Trst primerjal z nedavnim prestopom slavnega glavnega direktorja Juventusa Beppeta Marotte k Interju.
PLT je podjetje, v katerem ima največji (46-odstotni) delež tržaško špeditersko podjetje Parisi, 44-odstotni delež gradbeno podjetje ICOP (gradbinec Vittorio Petrucco), nekaj manj kot štiri odstotke ima gradbeno podjetje Cosmo Ambiente in nekaj manj kot sedem odstotkov Interporto Bologna. Dragomir Matić je pojasnil, da bo nova večnamenska logistična platforma skupaj z opremo stala 142 milijonov evrov, da bo od tega okoli sto milijonov evrov javnih nepovratnih sredstev, 42 milijonov pa zasebnega kapitala, s čimer je družba PLT že 1. septembra 2014 pridobila 30-letno koncesijo upravljanja na tem delu pristanišča. Platforma se bo združila z bližnjim terminalom za generalne tovore (bivši lesni terminal pri Škednju) in bo imela 27 hektarov veliko površino za poslovanje, 830 metrov dolgo obalo (za tri povprečno dolge ladje) in več kot 14 metrov globoko morje.
Na tem terminalu bodo pretovarjali kontejnerje, po novem bodo opravljali tudi storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev. Tu bo dodatna rampa za pretovor tovorov na kolesih, terminal za generalni tovor in projektni tovor.
Matić že skrbi za poslovanje že delujočega terminala za generalne tovore. Hkrati vodi zaključek investicije, ki je zdaj dograjena približno 75-odstotno in bo zaključena do konca leta. Največja prednost novega terminala bo, da bodo hkrati do njega zgradili manjkajoče tire. Zunaj koncesijskega območja tire gradijo italijanske železnice, ki bodo spet vzpostavile opuščeni del železniške proge skozi predore pod delom Trsta do Opčin. Državni prostorski načrt ob novi platformi omogoča dograjevanje osmega pomola, za katerega se tržaška pristaniška uprava dogovarja z različnimi investitorji. Med njimi v javnosti največkrat omenjajo China Merchant Group. A Matić je poudaril, da med vlagatelji niso samo Kitajci, temveč večji lastniki tovorov z različnih koncev sveta.
»Trst ima izjemno veliko rast pretovora, saj je v zadnjih dveh letih za skoraj 50 odstotkov povečal pretovor zabojnikov. Precejšnja priložnost je v železniški zmogljivosti, ki do zdaj ni niti do polovice izkoriščena,« pravi prvi mož enega od tržaških terminalov in spomni, da bodo že leta 2026 odprli predor Semmering v Avstriji. Drago Matić ne želi komentirati dogajanj v Luki Koper. »V Trstu so me tako toplo sprejeli, da ne morem povedati. Že prej smo imeli veliko poslovnih stikov. Pristanišča v severnem Jadranu nastopajo skupaj, ko želijo konkurirati severnoevropskim pristaniščem. Dela imajo vsi dovolj. Kako se bo tovor porazdelil med njimi, pa je odvisno od tega, kako bodo prepričali kupce in lastnike tovorov,« je povedal prvi mož nastajajoče tržaške pristaniške konkurence.
Poslovni rezultati v Luki Koper niso tako veliki kot v Trstu, vendar so prvi rezultati, ki so jih objavili včeraj, spodbudni. Luka Koper je uspešno preživela burno leto. Najprej je bila zamenjana uprava, nato se je zapletalo z belo stavko sindikatov. Večji problem je tudi prehod na drugačno zaposlovanje delavcev, stiska s prostorom in zaporami na železniški progi. Vnaprej so vedeli tudi, da bodo lahko pretovorili manj premoga in železove rude zaradi remonta v avstrijski jeklarni Voestalpine. Kljub temu je Luka pretovorila več kot 24 milijonov ton blaga, to je tri odstotke več kot leto prej. Za en odstotek se je zmanjšal samo pretovor tekočih tovorov, vsi drugi so se povečevali. Najpomembnejši so kontejnerji in avtomobili, v obeh primerih je bil rekorden pretovor. Kontejnerjev je bilo 988.499 ali osem odstotkov več, avtomobilov pa 754.409 ali dva odstotka več. Čistih prihodkov delniške družbe je bilo po nerevidiranih podatkih za 223,6 milijona ali sedem odstotkov več. V enem letu so padle delnice Luke za eno petino (z 31 na 25 evrov).
Drago Matić je postal prvi mož trenutno najambicioznejšega pristaniškega razvojnega projekta v italijanskih pristaniščih, so včeraj zapisali v Primorskem dnevniku. Piccolo pa je prihod Draga Matića v Trst primerjal z nedavnim prestopom slavnega glavnega direktorja Juventusa Beppeta Marotte k Interju.
PLT je podjetje, v katerem ima največji (46-odstotni) delež tržaško špeditersko podjetje Parisi, 44-odstotni delež gradbeno podjetje ICOP (gradbinec Vittorio Petrucco), nekaj manj kot štiri odstotke ima gradbeno podjetje Cosmo Ambiente in nekaj manj kot sedem odstotkov Interporto Bologna. Dragomir Matić je pojasnil, da bo nova večnamenska logistična platforma skupaj z opremo stala 142 milijonov evrov, da bo od tega okoli sto milijonov evrov javnih nepovratnih sredstev, 42 milijonov pa zasebnega kapitala, s čimer je družba PLT že 1. septembra 2014 pridobila 30-letno koncesijo upravljanja na tem delu pristanišča. Platforma se bo združila z bližnjim terminalom za generalne tovore (bivši lesni terminal pri Škednju) in bo imela 27 hektarov veliko površino za poslovanje, 830 metrov dolgo obalo (za tri povprečno dolge ladje) in več kot 14 metrov globoko morje.
Trst hiti z vlaganji
Na tem terminalu bodo pretovarjali kontejnerje, po novem bodo opravljali tudi storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev. Tu bo dodatna rampa za pretovor tovorov na kolesih, terminal za generalni tovor in projektni tovor.
Matić že skrbi za poslovanje že delujočega terminala za generalne tovore. Hkrati vodi zaključek investicije, ki je zdaj dograjena približno 75-odstotno in bo zaključena do konca leta. Največja prednost novega terminala bo, da bodo hkrati do njega zgradili manjkajoče tire. Zunaj koncesijskega območja tire gradijo italijanske železnice, ki bodo spet vzpostavile opuščeni del železniške proge skozi predore pod delom Trsta do Opčin. Državni prostorski načrt ob novi platformi omogoča dograjevanje osmega pomola, za katerega se tržaška pristaniška uprava dogovarja z različnimi investitorji. Med njimi v javnosti največkrat omenjajo China Merchant Group. A Matić je poudaril, da med vlagatelji niso samo Kitajci, temveč večji lastniki tovorov z različnih koncev sveta.
Drago Matić pomeni zvezdniško okrepitev Luke Trst. Foto: Igor Zaplatil/delo
»Trst ima izjemno veliko rast pretovora, saj je v zadnjih dveh letih za skoraj 50 odstotkov povečal pretovor zabojnikov. Precejšnja priložnost je v železniški zmogljivosti, ki do zdaj ni niti do polovice izkoriščena,« pravi prvi mož enega od tržaških terminalov in spomni, da bodo že leta 2026 odprli predor Semmering v Avstriji. Drago Matić ne želi komentirati dogajanj v Luki Koper. »V Trstu so me tako toplo sprejeli, da ne morem povedati. Že prej smo imeli veliko poslovnih stikov. Pristanišča v severnem Jadranu nastopajo skupaj, ko želijo konkurirati severnoevropskim pristaniščem. Dela imajo vsi dovolj. Kako se bo tovor porazdelil med njimi, pa je odvisno od tega, kako bodo prepričali kupce in lastnike tovorov,« je povedal prvi mož nastajajoče tržaške pristaniške konkurence.
luka Trst Koper
Poslovanje Luke Koper nad pričakovanji
Poslovni rezultati v Luki Koper niso tako veliki kot v Trstu, vendar so prvi rezultati, ki so jih objavili včeraj, spodbudni. Luka Koper je uspešno preživela burno leto. Najprej je bila zamenjana uprava, nato se je zapletalo z belo stavko sindikatov. Večji problem je tudi prehod na drugačno zaposlovanje delavcev, stiska s prostorom in zaporami na železniški progi. Vnaprej so vedeli tudi, da bodo lahko pretovorili manj premoga in železove rude zaradi remonta v avstrijski jeklarni Voestalpine. Kljub temu je Luka pretovorila več kot 24 milijonov ton blaga, to je tri odstotke več kot leto prej. Za en odstotek se je zmanjšal samo pretovor tekočih tovorov, vsi drugi so se povečevali. Najpomembnejši so kontejnerji in avtomobili, v obeh primerih je bil rekorden pretovor. Kontejnerjev je bilo 988.499 ali osem odstotkov več, avtomobilov pa 754.409 ali dva odstotka več. Čistih prihodkov delniške družbe je bilo po nerevidiranih podatkih za 223,6 milijona ali sedem odstotkov več. V enem letu so padle delnice Luke za eno petino (z 31 na 25 evrov).
