Smo eno vodilnih generičnih podjetij na Hrvaškem
S predsednikom uprave Krke Jožetom Colaričem smo se pogovarjali o začrtani strategiji rasti in razvoja. Hrvaška je zaradi pomembnosti uvrščena med Krkine ključne trge.
Krka za razvoj novih izdelkov namenja okoli deset odstotkov vrednosti prodaje, z razvojnimi projekti pa se ukvarja več kot osemsto zaposlenih.
Krka je le nekaj korakov od hrvaške meje in po padcu meje je poslovanje na obeh straneh lažje. V Jastrebarskem imate proizvodno-distribucijski center in gradite novo pakirno linijo, predvsem za pakiranje veterinarskih izdelkov. Kakšne investicije načrtujete v tej državi in kako na te načrte vpliva vključitev Hrvaške v schengensko območje?
Leta 2001 smo v Jastrebarskem zgradili sodoben distribucijski in proizvodni center, štiri leta pozneje pa odprli proizvodni obrat. Zdaj imamo dva obrata: eden je specializiran za proizvodnjo onkoloških zdravil, drugi pa za trdne oblike zdravil za zdravljenje ljudi in živali. Rast proizvodnje in ponudbe seveda zahteva tudi povečanje zmogljivosti in tehnološko posodobitev. Tako bomo do konca leta z vgradnjo nove sekundarne pakirne linije za četrtino povečali zmogljivosti za proizvodnjo veterinarskih izdelkov. Izvajamo tudi naložbo, s katero bomo pridobili dodatne prostore za potrebe upravljanja kakovosti in IT-tehnologije, preuredili bomo laboratorije in skladišče vzorcev ter nadgradili energetsko-tehnični objekt. Naložbi sta ocenjeni na 3,5 milijona evrov.
Lokacije Krke so blizu hrvaške meje. Koliko hrvaških državljanov je zaposlenih pri vas?
V Krki je zaposlenih več kot 270 državljanov Hrvaške, večina v družbi Krka – Farma na Hrvaškem, nekaj pa tudi v Sloveniji. Posamezniki delajo tako na naši osrednji lokaciji v bližini Novega mesta, kjer imamo največje razvojne in proizvodne zmogljivosti, kot tudi na različnih lokacijah v Termah Krka.
Prav zaradi bližine je zaposlovanje hrvaških državljanov zanimivo za obe strani, zato pričakujemo, da se bo interes za delo v Krki v Sloveniji še povečal. Če so na voljo prosta delovna mesta, lahko strokovnjaki z ustreznim znanjem in izkušnjami vsekakor najdejo priložnost za kariero v našem podjetju. Med najbolj iskanimi so strokovnjaki naravoslovno-tehniških smeri, najpogosteje farmacevti in kemiki, potrebujemo tudi informacijske in ekonomskoposlovne strokovnjake ter kader za delo v proizvodnji zdravil in učinkovin.
Je za vaše sodelavce lažje po vstopu Hrvaške v schengensko območje?
Po vstopu Hrvaške v schengensko območje so se zmanjšali prometni zastoji ob prehodu meje, kar gotovo ugodno vpliva tudi na čas, ki ga porabijo za vožnjo.
Ali je Hrvaška z vidika obdavčitve zanimiva država?
Krka se za vstop na tuje trge odloča iz poslovnih razlogov in ne zaradi ugodnejših obdavčitev, kar je navedeno tudi v Davčni strategiji skupine Krka. Sledimo smernicam OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave ter načelom zakonodaje BEPS (Erosion and Profit Shifting Project, BEPS). Ne uporabljamo prepovedanih praks prelivanja dobička v ugodna davčna okolja. Od vstopa Hrvaške v EU jo obravnavamo enako kot druge države članice. Pri odločitvi o vstopu na določen trg nas vodijo poslovne priložnosti, ki jih na tem trgu lahko izkoristimo.
Ali sodelujete s hrvaškim izobraževalnim sistemom, denimo s fakultetami?
Pri posameznih projektih in nalogah z razvojno-raziskovalnega področja sodelujemo, na primer, z Inštitutom Ruđerja Boškovića. Z nekaterimi fakultetami in drugimi izobraževalnimi ustanovami pa sodelujemo tudi na druge načine. Z donacijo smo podprli Farmacevtsko-biokemijsko fakulteto Univerze v Zagrebu ob praznovanju 135. obletnice njene ustanovitve in njihovo organizacijo drugega hrvaškega kongresa klinične farmacije. Kot bronasti pokrovitelj smo v okviru mednarodnega kongresa Veterinarska znanost in stroka, ki ga je organizirala zagrebška Veterinarska fakulteta, sodelovali na specialistični delavnici na temo notranjih zajedavcev pri psih in mačkah. Če se pokaže zanimanje, vrata odpremo tudi srednjim šolam. Tako smo dijakom Srednje zdravstvene šole iz Karlovca omogočili obisk našega proizvodnega obrata v Jastrebarskem.
Hrvaška je drugi trg v jugovzhodni Evropi in v prvem letošnjem polletju se je prodaja povečala za skoraj petino. Ste tudi drugi največji prodajalec zdravil na recept v tej državi. Kaj za Krko pomeni Hrvaška kot prodajni trg?
Krka je na Hrvaškem prisotna že zelo dolgo, saj je bilo predstavništvo ustanovljeno v 60. letih prejšnjega stoletja. Leta 1992 se je preoblikovalo v podjetje s sedežem v Zagrebu. Takrat je bilo zaposlenih 19 ljudi.
Leta 2001 smo v Jastrebarskem zgradili sodoben proizvodno-distribucijski center, leta 2005 pa se je začela proizvodnja zdravil. Zdaj imamo na Hrvaškem več kot dvesto zaposlenih. Z visokokakovostnimi zdravili in dobrim sodelovanjem s poslovnimi partnerji ter tudi z zdravniki in farmacevti si je Krka na tem trgu ustvarila velik ugled. S ponosom lahko rečemo, da smo eno vodilnih generičnih podjetij na Hrvaškem.
Zdravila na recept, ki so med uporabniki znana po svoji kakovosti, varnosti in učinkovitosti, predstavljajo več kot 80 odstotkov naše prodaje na Hrvaškem. Med njimi imajo največji delež zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in žilja, prebavil in osrednjega živčevja, ter zdravila za lajšanje bolečine. Širimo tudi ponudbo izdelkov za zdravljenje sladkorne bolezni in rakavih obolenj. Na trgu smo prisotni tudi z izdelki brez recepta in zdravili za zdravljenje živali. Med veterinarskimi izdelki za pse in mačke so najpomembnejši antiparazitiki in analgetiki.
Lahko rečemo, da je Hrvaška eden najpomembnejših trgov ne le v regiji Jugovzhodna Evropa, ampak v celotni skupini Krka, zato se uvršča med Krkine ključne trge. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali svoje marketinške in prodajne dejavnosti, da bi lahko v največji možni meri zagotavljali ustrezno oskrbo hrvaških bolnikov s kakovostnimi, učinkovitimi, varnimi in cenovno dostopnimi zdravili.
V Krškem načrtujete nov obrat. Pridobivanje dovoljenj traja zelo dolgo. Kako to komentirate?
Krka je za vse naprave na omenjeni lokaciji pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje leta 2021. Ministrstvo za okolje in prostor RS nam je na podlagi študije vplivov na okolje izdalo tudi okoljevarstveno soglasje h gradnji. Na podlagi obsežne dokumentacije in vseh izvedenih postopkov – od javnih razgrnitev do javne in drugih obravnav na občini – je ministrstvo septembra lani izdalo okoljevarstveno dovoljenje za projekt. Ker pa je ena od okoljevarstvenih organizacij proti dovoljenju ministrstva vložila pritožbo, ki ji je sodišče delno ugodilo in našo vlogo vrnilo v ponovno obravnavo, se je postopek podaljšal. Po odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je spremenilo dosedanjo prakso, mora Krka že pred začetkom gradnje v okviru enega postopka pridobiti tako okoljevarstveno dovoljenje za napravo kot tudi dovoljenje SEVESO (Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami) za obrat, ki ga je bilo do zdaj mogoče pridobiti v ločenih postopkih. Pri tem pa želim poudariti, da sodišče ni ugotovilo, da Krka želi zgraditi obrat za proizvodnjo učinkovin, ki glede varovanja okolja ne bi bil skladen z zakonskimi zahtevami.
Kako to vpliva na vaše investicijske načrte in vaše poslovanje?
Pridobivanje dokumentacije ne vpliva na naše poslovanje in tudi ne na investicijske načrte. To je obsežen projekt, ki zahteva svoj čas.
Kje boste dobili zaposlene za nov obrat? Tudi na Hrvaškem? Katere profile boste iskali?
Že zdaj na lokaciji Krško zaposlujemo ljudi iz bližnje in širše okolice Krškega in tudi nove zaposlene bomo najprej iskali v tem okolju. Kot sem že omenil, zaradi bližine meje tudi na Hrvaškem. Tudi v tem obratu bomo potrebovali predvsem kader z naravoslovno-tehniško izobrazbo. To so delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, zato pričakujemo, da bo zaposlenih več kot 30 odstotkov ljudi z univerzitetno ali višjo izobrazbo.
Ne moremo izpustiti, da sta Ruska federacija in Ukrajina med Krkinimi najpomembnejšimi prodajnimi trgi − Ruska federacija je največji, Ukrajina pa med petimi največjimi. Ali je spopad med tema državama spremenil vaše načrte? Boste prodajo izdelkov poskušali regionalno bolj razpršiti?
Krka je na vzhodnoevropskih trgih prisotna več kot 60 let in je bila v tem obdobju izpostavljena najrazličnejšim izzivom. Na obeh trgih se povečujeta potreba in povpraševanje po visokokakovostnih generičnih farmacevtskih izdelkih. Na obeh ostajamo med vodilnimi ponudniki zdravil, pri čemer je treba povedati, da prodaja zdravil ni predmet mednarodnih sankcij.
Struktura prodaje je že zdaj razpršena in uravnotežena. V prvi polovici letošnjega leta smo rast dosegli v vseh prodajnih regijah, pri čemer smo največ prodali v regiji Vzhodna Evropa, in sicer 32 odstotkov, v regiji Srednja Evropa je bil delež prodaje 23-odstoten, v regiji Zahodna Evropa pa 20-odstoten. Sledili sta Jugovzhodna Evropa s 14-odstotnim deležem in domači trg s 6,2-odstotnim deležem. Na čezmorskih trgih, kjer je bila med vsemi regijami najvišja rast prodaje, smo dosegli 4,1-odstotni delež. Tudi v prihodnje nameravamo ohranjati regionalno razpršenost.
Za zdaj vas še lahko ocenimo za evropskega farmacevta. Kdaj boste postali globalni?
Krka je evropski farmacevt zgolj po sedežu matičnega podjetja, sicer pa smo prepoznani kot globalni ponudnik kakovostnih, učinkovitih in dostopnih zdravil za zdravljenje ljudi in živali. Podjetja in predstavništva imamo tako v Evropi kot zunaj nje, na izbranih trgih imamo vzpostavljene prodajne poti v sodelovanju z lastniško nepovezanimi partnerji. Pred kratkim smo odprli predstavništvo v Združenih arabskih emiratih, z našimi zdravili se zdravijo v Savdski Arabiji, na Kitajskem, v Avstraliji in na Karibih, da ne naštevam vseh več kot 70 trgov, kamor izdelke redno prodajamo. Zaradi naše kakovosti nam zaupajo kupci po vsem svetu in tako zgolj utrjujemo položaj globalnega generičnega proizvajalca zdravil.
Kako se razvijajo posli na Kitajskem? Koliko prodate in kakšni so načrti?
V skupnem podjetju Ningbo Krka Menovo se nadaljujejo intenzivne dejavnosti na področju registracije, proizvodnje in trženja naših izdelkov. Nadaljujemo prodajo antiepileptika pregabalin, s katerim smo leta 2021 uspešno sodelovali na kitajskem nacionalnem razpisu, ter zdravil z losartanom, atorvastatinom, rosuvastatinom, gliklazidom ter s kombinacijo perindoprila in indapamida. V registracijskem postopku je devet izdelkov, več kot deset pa jih je v fazi priprave za vložitev registracije. V proizvodnjo na Kitajskem, za katero imamo dolgoročno najete prostore, smo prenesli proizvodno tehnologijo za več kot dvajset izdelkov.
Hkrati poteka podoben proces tudi pri razvoju in registraciji novih generičnih zdravil. Sami ste večkrat rekli, da so generični farmacevti pred dvema desetletja še bili specializirani za posamezno področje, zdaj pa »vsi proizvajajo vse«. Kaj to pomeni za Krko in njene stroške razvoja?
Razvoj in raziskave izdelkov in tehnologij ostajajo eden ključnih gradnikov Krkine konkurenčnosti. Za razvoj novih izdelkov namenjamo okoli deset odstotkov vrednosti prodaje, z razvojnimi projekti pa se ukvarja več kot 800 zaposlenih. Prav model vertikalne integracije, torej obvladovanje vseh faz razvoja, nam omogoča optimalen razvojni proces. V Krki verjamemo, da je za uspeh poleg izdelka in tehnologij pomembno že v razvojni proces vgraditi tudi razumevanje različnosti ciljnih trgov. Prilagajanje ponudbe izdelkov in njihove specifike potrebam posameznih regij je ključ do uspeha, saj smo, kot je bilo rečeno, dejavni na več kot 70 trgih.
Kako gledate na razvoj podobnih bioloških zdravil, ki so kompleksnejša? Kakšne spremembe prinašajo generičnim farmacevtom in kako vplivajo na načrte Krke?
Krka kot inovativno generično podjetje razvija in proizvaja tudi kompleksne izdelke. Podobna biološka zdravila so le ena skupina. To so učinkovine iz skupine proteinov, ki sicer res omogočajo specifično zdravljenje, vendar le na redkih terapevtskih področjih, predvsem pri onkoloških in avtoimunskih boleznih. Podjetij, ki razvijajo te razmeroma maloštevilne izdelke, je veliko; ob negotovi ekonomski uspešnosti nedavnih lansiranj podobnih bioloških zdravil smo v obdobju velikih prestrukturiranj med ponudniki. V Krki položaj pozorno spremljamo. Medtem smo dejavni na podobnem področju peptidnih učinkovin, ki so ključne za kompleksne izdelke, namenjene zdravljenju sladkorne bolezni in podobnih stanj. Predvsem pa smo vodilni inovativni generik na področju kombiniranih zdravil, kompleksnih in inovativnih izdelkov, namenjenih predvsem zdravljenju bolezni srca in ožilja kot vodilnemu terapevtskemu segmentu.
Krka je med 15 največjimi proizvajalci generičnih zdravil. To je panoga, ki se po eni strani koncentrira, hkrati pa tudi močno spreminja. Kje vidite Krko čez pet ali deset let, tako globalno kot v regiji?
Farmacija je v primerjavi z drugimi panogami morda nekoliko specifično področje, saj je zdravje želja vsakega človeka. Dejstvo pa je, da je farmacevtska dejavnost, predvsem generična, zelo konkurenčna. V Krki se zavedamo, da bomo uspešni le z močnim lastnim razvojem, novimi kakovostnimi in inovativnimi izdelki, fleksibilno proizvodnjo in učinkovito marketinško-prodajno mrežo, pri čemer je ključno, da gledamo naprej in iščemo nove priložnosti. Smo izvozno usmerjeni, vstopamo na nove trge in veliko vlagamo tako v znanje kot naložbe. Verjamemo, da bomo zato še naprej rasli.
Generični proizvajalci so ključni dobavitelji zdravstvenih sistemov po svetu. Kje vidite izzive tako panoge v svetu kot Krke, ki je del te panoge? Je to hujša in hitrejša konkurenca, cenovni pritiski kupcev, spremembe v panogi?
Trendi kažejo, da se bo generična farmacevtska industrija v prihodnje še razvijala. Srednjeročno se pričakuje vrednostna rast večine trgov. Voda na mlin generičnih proizvajalcev je dejstvo, da vlade in zavarovalnice v številnih državah zaradi varčevalnih ukrepov na področju zdravstvene oskrbe spodbujajo uporabo generičnih izdelkov, ki so enako učinkoviti, varni in kakovostni kot zdravila originatorjev, hkrati pa so cenovno dostopnejši. Povpraševanje po njih je vse večje, saj se nekateri trgi šele razvijajo. Za tiste proizvajalce, ki so kakovostni in dovolj veliki, bo na voljo lep kos tržne pogače. In Krka je primerno velika – lani smo proizvedli in prodali 17 milijard tablet in kapsul – in kakovostna. Kljub sedanji nestabilnosti v svetu na generičnem trgu optimistično zremo v prihodnost. Že zgodovinsko smo vajeni različnih izzivov, ki izhajajo iz naše usmerjenosti na številne trge. Res pa je, da je tudi na generičnem trgu vse več konkurence.
V Sloveniji je bil Lek po prevzemu pred dvema desetletjema, razdeljen na dva dela, med Sandoz in Novartis. Na Hrvaškem je leta 2006 Plivo prevzel Barr, nato pa je pristala pod okriljem Teve. Kako zdaj komentirate odločitev Krke, da ostane samostojna in ne išče kapitalske podpore strateškega partnerja?
Rezultat tega je, da smo prisotni na več kot 70 trgih in da naša zdravila uporablja več kot 55 milijonov ljudi na dan. Smo finančno stabilna skupina, ki ni odvisna od dolžniškega financiranja, lastnikom pa v zameno za vloženi kapital zagotavljamo visok dividendni donos. Glede na navedeno menim, da je bila odločitev za neodvisen razvoj prava. Krka je pripravljena na samostojno pot tudi v prihodnje, pri tem pa bo zadovoljevala interese svojih deležnikov, se pravi zaposlenih, lastnikov, uporabnikov izdelkov in storitev, dobaviteljev in številnih drugih.
Kako pa po delitvi Leka prisotnost že štirih velikih farmacevtskih družb na razmeroma majhnem območju vpliva na organizacijo poslovanja? Predvsem iskanje specifičnega kadra je verjetno poseben izziv?
Trg dela je na splošno konkurenčen, zato se na različne načine lotevamo privabljanja kandidatov in zaposlovanja. Povezujemo se s šolami in fakultetami, razpisujemo štipendije, omogočamo strokovno prakso. S Krkinimi nagradami povezujemo mlade z znanostjo in jih še med šolanjem in študijem povezujemo s Krko.
Zgodnje prepoznavanje potencialov zaposlenih je ena ključnih nalog za njihov nadaljnji razvoj, uspešno delo, doseganje nadpovprečnih rezultatov in skrb za nasledstvo v podjetju. Razvili smo lastni sistem, ki nam omogoča prepoznati potenciale posameznikov in jih ustrezno razvijati. Imamo tudi sistematično organiziran bazen ključnih in perspektivnih kadrov tako za razvoj strokovnjakov kot vodij. Zaposlenim omogočamo strokovni in osebni razvoj, prepoznavamo rezultate in jih tudi nagradimo. Ne nazadnje je delo v mednarodnem okolju polno izzivov, projektov in s tem tudi priložnosti za graditev kariere.
Kaj pa prisotnost štirih velikih farmacevtov po vaši oceni pomeni za to regijo?
Za regijo je to dobro.
Vsaj na prvi pogled je videti, da je to območje ugodno za razvoj farmacevtske panoge. Pa je res? Kje vidite izzive − kaj bi bilo dobro urediti, da bi bilo poslovno okolje boljše?
V Krki smo izrazito izvozno usmerjeni, zato nas zanimajo ne le razmere v Sloveniji in na sosednjih trgih, ampak povsod, kjer se pojavljamo s svojimi izdelki. Seveda si povsod želimo spodbudnega in čim bolj stabilnega okolja, s čim manj ovirami za poslovanje, ustrezno davčno politiko in strateško načrtovanim šolstvom, ki gospodarstvu zagotavlja kadre. Pomembno je, da je okolje čim bolj predvidljivo, postopki za pridobivanje različnih soglasij pa čim bolj jasni, hitri in enostavni. Dejstvo je, da moramo – ne glede na spodbujevalne ali manj spodbujevalne ukrepe vlad – na naših trgih najpomembnejše delo, s katerim si bomo zagotovili dolgoročen obstoj in razvoj, opraviti podjetja sama.
Že kar folklorno vprašanje delničarjev in novinarjev so načrti družbe, povezani s prevzemi. Zelo dolgo je že od zadnjega prevzema Krke in zadnja korporativna poteza je partnerstvo na Kitajskem. Kdaj se bo zgodil naslednji prevzem in kaj so odločilni dejavniki, poleg primerne cene seveda?
Poleg količnikov vrednotenja podjetij, ki so sicer pomembno, še zdaleč pa ne edino merilo za presojo prevzemnih priložnosti, v Krki gledamo izključno takšne prevzemne tarče, ki nam lahko zagotovijo bodisi hitrejši vstop na nove trge bodisi dodatne izdelke, ki jih želimo v svoji ponudbi. Seveda po pogojih, ki so za nas sprejemljivi.
Prevzemov nismo nikoli uporabljali za umetno pospeševanje prodaje, ker to ni pravi način za rast. Tako kot na vseh področjih poslovanja je tudi pri prevzemih potreben pristop skrbnega gospodarja. Organska rast, s premišljenimi prevzemi ali ustanovitvijo skupnih podjetij, je prava pot. Ni nam treba daleč po svetu, da najdemo naše nekdanje konkurente, ki zaradi slabih prevzemnih odločitev ne obstajajo več.
