
Neomejen dostop | že od 14,99€
Čez pet let bo v Volkswagnu za približno četrtino manj zaposlenih, kot jih je zdaj. Vodstvo koncerna in sindikat sta se dogovorila, da bo podjetje do takrat prostovoljno zapustilo 20.000 delavcev. Za še 15.000 delovnih mest rešitve še iščejo. Celotno proizvodnjo klasičnega golfa bodo preselili v Mehiko, doma pa bodo proizvajali le še električnega, podobno kot so proizvodnjo v preteklih letih selili na Kitajsko. V Nemčiji se je proizvodnja avtomobilov od leta 2018 pa do lani skrčila za kar 25 odstotkov. To je prikaz razmer v nemškem gospodarstvu na primeru enega pomembnega podjetja, ki zelo nazorno pokaže, zakaj Nemčija že tretje leto stagnira oziroma je v recesiji.
Zmanjševanje proizvodnje v predelovalni industriji, slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti, pomanjkanje naročil, visoka (politična) negotovost, visoke cene energentov, krčenje investicij v opremo, ki se vleče že tretje leto, pomanjkanje delovne sile, vse večja (cenovna) konkurenčnost kitajskih proizvajalcev v ključnih nemških panogah, carinska blaznost predsednika Donalda Trumpa – vse to so negativni dejavniki, ki slabo vplivajo na nemško gospodarstvo, in nič ne kaže, da bi se razmere v kratkem spremenile. Ko vse to združimo z nemškim ekonomskim modelom, ki je temeljil na nadpovprečnem deležu industrije v BDP in nadpovprečni izvozni odvisnosti za tako veliko gospodarstvo, postane hitro očitno, zakaj je država v težavah.
Jasno pa postane tudi, da bo prestrukturiranje boleče in očitno dolgotrajno. V Volkswagnu (VW) so prisiljeni nadpovprečno investirati v elektrifikacijo v kratkem obdobju, kar seveda prestrukturiranje močno draži. Podobno velja tudi za druge avtomobiliste in tudi za podjetja iz drugih panog, čeprav se v drugih panogah spopadajo z drugačnimi izzivi. Podatki svetovalne družbe EY za prvo letošnje četrtletje kažejo, da nemški avtomobilski proizvajalci vse bolj zaostajajo za azijskimi tako po dobičkonosnosti kot prihodkih. Prihodki VW, BMW in Mercedesa so se skrčili za 2,3 odstotka, dobiček pa za tretjino, kitajski proizvajalci pa so jih povečali za kar 15 odstotkov, dobiček pa za kar dve tretjini. V EY pravijo, da je konkurenčna bitka v avtomobilski panogi brutalna.
In vse to je prizadelo nemško gospodarstvo. Po podatkih ekonomskega inštituta Ifo se skoraj 40 odstotkov nemških podjetij spopada s pomanjkanjem naročil. Aprila je bilo takih sicer nekaj odstotkov manj, a so zmogljivosti še vedno preslabo izkoriščene. Vlada kanclerja Friedricha Merza napoveduje ukrepe v številnih smereh, s katerimi naj bi pomagala gospodarstvu povečati mednarodno konkurenčnost in zvišati dodano vrednost.
Do konca mandata podjetjem obljublja skoraj okoli 46 milijard evrov davčnih olajšav. V ospredju so posebni dodatni odpisi v višini 30 odstotkov za investicije v opremo in stroje, kar bo veljalo tri leta. Do leta 2032 naj bi se davek na prihodke podjetij znižal s 15 na deset odstotkov. Poleg tega bodo podjetja nakupe električnih vozil v prvem letu lahko amortizirala v višini 75 odstotkov. Obeta pa se tudi zvišanje davčnih olajšav za investicije v raziskave in razvoj. Že pod prejšnjo vlado so za leti 2024 in 2025 na najnižjo možno raven znižali davek na porabljeno električno energijo (z 1,54 na 0,05 centa za kilovatno uro), a ta ukrep se bo konec leta iztekel, nova vlada pa se še dogovarja o novih ukrepih na energetskem področju.
Ekonomski modreci so pred kratkim objavili spomladansko ekonomsko napoved in izrecno opozorili, da bo morala vlada z načrtovanimi obsežnimi infrastrukturnimi investicijami ravnati zelo skrbno, če bo želela, da bo 500 milijard evrov vplivalo tudi na BDP. Ne izključujejo možnosti, da bi prišlo do izrivanja investicij iz proračuna in financiranja z zadolževanjem, kar pa bi imelo precej šibkejše učinke. Na kocki je zato zelo veliko. Ni izključeno, da bo Nemčija tudi letos v recesiji, za prihodnje leto napovedana enoodstotna rast pa bo precej manjša. Veliko bo odvisno tudi od tega, kakšni bodo novi carinski ukrepi predsednika Trumpa.
Komentarji