Alibaba letos pričakuje 60-odstotno rast prihodkov
Vroča delnica: Najagresivnejši vzhodni konkurent ameriškim tehnološkim podjetjem z velikimi ambicijami po širitvi
Odpri galerijo
Infografika Delo
Zadnje mesece tako domače kot svetovne naslovnice polnijo novice o trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Ameriški predsednik Trump je nezadovoljen s 375 milijardami dolarjev trgovinskega primanjkljaja v trgovini s Kitajsko. Z uvedbo carin želi zmanjšati trgovinski deficit, Kitajska pa se je odzvala z napovedjo povračilnih carin. Strah pred trgovinsko vojno je sprožil paniko na delniških trgih in povzročil močen zdrs kitajskih borznih indeksov. Junija je šanghajski borzni indeks SEE Composite padel za 7,4 odstotka, hongkonški indeks Heng Seng pa za pet odstotkov. Strmoglavile so tudi delnice kitajskih podjetij na ameriški borzi; tehnološki gigant Alibaba je na primer izgubil kar 9,2 odstotka.
Alibaba se ukvarja s spletno trgovino, finančnimi storitvami, spletnim oglaševanjem in računalništvom v oblaku. Holding ima v lasti spletni trgovini AliExpress in Alibaba, ki spadata med najbolj prepoznavna imena v panogi. Aplikacija za plačevanje z mobiteli Alipay, ki je tudi v večinski lasti Alibabe, ima 53-odstotni delež kitajskega trga plačevanja z mobiteli, ocenjujejo jo na 4,7 bilijona dolarjev. Letos so kupili manjšinski delež v družbi Wanda Film, največji kitajski verigi kinodvoran, s čimer se širijo v druge panoge. Konkurence jim ne manjka ne v domačem okolju, kjer se kosajo s podjetjem JD.com, ne na svetovnem trgu spletne trgovine, kjer tekmujejo z ameriškim Amazonom. S spletno prodajo doma ustvarijo 76 odstotkov celotnih prihodkov, mednarodna jim prinaša manj kot desetino. Prihodke iz tujine bodo okrepili z nakupom večinskega deleža v vzhodnoazijskem spletnem trgovcu Lazada.
Preliminarni podatki za zadnje fiskalno leto, ki ga je Alibaba sklenil z letošnjim marcem, kažejo, da so ustvarili 32,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 58 odstotkov več kot leto poprej. Vodstvo podjetja za letos pričakuje 60-odstotno rast prihodkov. Njihov največji konkurent Amazon je lani ustvaril 165,3 milijarde evrov prihodkov oziroma petkrat več. Po drugi strani pa je Alibaba poročala o 8,6 milijarde evrov čistem dobičku, medtem ko je Amazon ustvaril le dve milijardi evrov čistega dobička – predvsem zaradi velikih izdatkov za raziskave in razvoj. Z vidika panožnega vrednotenja ima Alibaba nadpovprečno, 34-odstotno neto maržo, medtem ko povprečna neto marža v panogi znaša devet odstotkov. Višja neto marža pomeni, da je prodaja bolj donosna, kar po logiki upravičuje višje multiplikatorje. Posledično Alibabin multiplikator prodaje znaša 13,1 in je nad povprečjem v panogi, kar je posledica velikih pričakovanj glede prihodnje rasti prodaje in visoke maržnosti.
Podjetje želi do leta 2025 povečati delež mednarodne spletne prodaje na 50 odstotkov, kar pomeni ekstremno širitev na trge držav v razvoju. Odpiralo bo nove fizične trgovine na Kitajskem, vlagalo v umetno inteligenco ter nadaljevalo širitev v industrijo zabave. Za ameriška tehnološka podjetja bo to močna konkurenca na vzhodu, z vsaj enakimi apetiti po mednarodni širitvi. Od trgovinske vojne bosta imeli strani zelo malo koristi, pozorni vlagatelj pa bo morda zaznal dobro nakupno priložnost na trgih, kjer prevladuje kratkoročna panika namesto dolgoročnega razmišljanja.
Alibaba se ukvarja s spletno trgovino, finančnimi storitvami, spletnim oglaševanjem in računalništvom v oblaku. Holding ima v lasti spletni trgovini AliExpress in Alibaba, ki spadata med najbolj prepoznavna imena v panogi. Aplikacija za plačevanje z mobiteli Alipay, ki je tudi v večinski lasti Alibabe, ima 53-odstotni delež kitajskega trga plačevanja z mobiteli, ocenjujejo jo na 4,7 bilijona dolarjev. Letos so kupili manjšinski delež v družbi Wanda Film, največji kitajski verigi kinodvoran, s čimer se širijo v druge panoge. Konkurence jim ne manjka ne v domačem okolju, kjer se kosajo s podjetjem JD.com, ne na svetovnem trgu spletne trgovine, kjer tekmujejo z ameriškim Amazonom. S spletno prodajo doma ustvarijo 76 odstotkov celotnih prihodkov, mednarodna jim prinaša manj kot desetino. Prihodke iz tujine bodo okrepili z nakupom večinskega deleža v vzhodnoazijskem spletnem trgovcu Lazada.
Preliminarni podatki za zadnje fiskalno leto, ki ga je Alibaba sklenil z letošnjim marcem, kažejo, da so ustvarili 32,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 58 odstotkov več kot leto poprej. Vodstvo podjetja za letos pričakuje 60-odstotno rast prihodkov. Njihov največji konkurent Amazon je lani ustvaril 165,3 milijarde evrov prihodkov oziroma petkrat več. Po drugi strani pa je Alibaba poročala o 8,6 milijarde evrov čistem dobičku, medtem ko je Amazon ustvaril le dve milijardi evrov čistega dobička – predvsem zaradi velikih izdatkov za raziskave in razvoj. Z vidika panožnega vrednotenja ima Alibaba nadpovprečno, 34-odstotno neto maržo, medtem ko povprečna neto marža v panogi znaša devet odstotkov. Višja neto marža pomeni, da je prodaja bolj donosna, kar po logiki upravičuje višje multiplikatorje. Posledično Alibabin multiplikator prodaje znaša 13,1 in je nad povprečjem v panogi, kar je posledica velikih pričakovanj glede prihodnje rasti prodaje in visoke maržnosti.
Podjetje želi do leta 2025 povečati delež mednarodne spletne prodaje na 50 odstotkov, kar pomeni ekstremno širitev na trge držav v razvoju. Odpiralo bo nove fizične trgovine na Kitajskem, vlagalo v umetno inteligenco ter nadaljevalo širitev v industrijo zabave. Za ameriška tehnološka podjetja bo to močna konkurenca na vzhodu, z vsaj enakimi apetiti po mednarodni širitvi. Od trgovinske vojne bosta imeli strani zelo malo koristi, pozorni vlagatelj pa bo morda zaznal dobro nakupno priložnost na trgih, kjer prevladuje kratkoročna panika namesto dolgoročnega razmišljanja.
