Avtomatizacija lahko izboljša varnost pri delu
Praksa: v tovarni aluminija Talum bodo v dveh letih za izboljšanje varnosti pri delu namenili več kot milijon evrov
Odpri galerijo
Za preprečevanje nesreč pri delu je najpomembnejša preventiva, pravi Iztok Trafela. Foto Talum
V industrijskem delovnem okolju se dela in delovna mesta zaradi stalnega razvoja zelo dinamično spreminjajo. Tudi zato se pojavljajo nova tveganja za zdravje in varnost pri delu, ki jih morajo podjetja ustrezno obvladovati. Izziv je lahko marsikaj: tako hitra rast podjetja kot avtomatizacija ali pa staranje zaposlenih.
»Sodobne tehnologije, na primer, zmanjšujejo nekatera tveganja v proizvodnji. Zmanjšujejo fizični napor pri delavcih, vendar po drugi strani zahtevajo večji umski napor, večjo zbranost pri delu. Avtomatizacija zahteva bolj izobražene in bolje usposobljene delavce. Ljudje, ki upravljajo avtomatizirane sisteme, morajo te procese zelo dobro obvladovati in v vsakem trenutku vedeti, kako ukrepati v primeru zastojev ali napak v proizvodnji. Če niso ustrezno usposobljeni, lahko neznanje povzroči še večje težave ali pa negativne vplive na delavca ali druge zaposlene,« je pojasnil Iztok Trafela, skrbnik sistema varnosti in zdravja pri delu v Skupini Talum.
Talum je edina tovarna v Sloveniji, ki proizvaja primarni aluminij in izdeluje iz njega tudi različne polizdelke in končne izdelke. Zaposluje več kot 1400 sodelavcev. »Največje tveganje v metalurgiji je vroča kovina, v našem primeru tekoči aluminij. Tukaj imamo posebne ukrepe za izvajanje varnega dela. Zasnovani so tako, da je za ljudi s tehničnimi ukrepi in osebno varovalno opremo ustrezno poskrbljeno.Sodelavci so tudi zelo natančno poučeni s postopki varnega dela, kar pomeni, da se izogibajo potencialno nevarnim mestom, kjer obstaja nevarnost stika s tekočim aluminijem,« je razložil Trafela. Res pa je tudi, da je bilo v metalurgiji nekoč veliko ročnega dela, delavci so bili neposredno izpostavljeni vplivu tekočega aluminija. Sedaj pa poskušajo procese čim bolj avtomatizirati in z različnimi tehničnimi ukrepi preprečiti vpliv vroče kovine na zaposlene.
V Talumu v službi sistemov upravljanja zaposlujejo tri varnostne inženirje, ki skrbijo za zdravje in varstvo pri delu ter kakovost. »Pri nas se varnost pri delu začne pri upravi družbe. Ta ima za to področje velik posluh. Nadaljuje pa se pri direktorjih in konča pri zaposlenih,« pravi Trafela.
Podjetje s pomočjo sistema za ocenjevanje tveganj – njegov del je na primer tudi potrjevanje potencialno kritičnih dogodkov v proizvodnji, ki pa niso povzročili nesreč – izdela program varnosti in zdravja pri delu. »Zdaj veljavni je iz leta 2017 in bo revidiran leta 2019. V njem imamo zapisanih približno 30 aktivnosti. Zajemajo različne ukrepe za izboljšanje delovnih razmer, avtomatizacijo delovnih procesov, zmanjševanje števila nesreč pri delu, sanacijo hrupa v obratih, boljše prezračevanje, klimatske naprave, razsvetljavo na delovnem mestu, ergonomske pripomočke in rešitve,« našteva Trafela.
Vrednost vlaganj, ki jih namerava Talum v dveh letih nameniti za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu, je približno 1,15 milijona evrov. »Po eni strani je treba vsa vlaganja načrtovati vnaprej, po drugi strani pa nam sistem revidiranja programa vsaki dve leti omogoča, da gredo najbolj potrebne spremembe oziroma izboljšave v izvedbo takoj,« pravi sogovornik.
V minulih dveh letih so se v Talumu posvečali predvsem zmanjšanju delovnih nesreč. Te so se v obdobju rasti obsega poslovanja, ko so razmeroma veliko zaposlovali, povečale. To je lahko povezano tudi s tem, da so po vseh primerljivih statistikah nesreče najpogostejše pri na novo zaposlenih delavcih, ki kljub usposabljanju nimajo dovolj izkušenj za povsem varno opravljanje dela. »Lani smo imeli 22 nesreč, kar je bilo kar precej. Letos je trend precej boljši, do zdaj jih imamo 9. Izgubili smo polovico manj delovnih dni kot lani v istem času, torej imamo manj nesreč, ki so tudi manj resne,« pravi Trafela.
Več kot 70 odstotkov nesreč pri delu predstavljajo lažje poškodbe, predvsem ureznine, stisnitve in udarci na prstih roke. »Vsekakor bi si želeli, da nesreč sploh ne bi bilo. Trudimo se, da jih je čim manj in da niso težje. Prenovljen program za zmanjševanje nesreč pri delu smo sprejeli že predlani. Na področju preventivnega delovanja smo izvedli različne delavnice za vodje in delavce. Pri vzdrževalnih delih smo uvedli sistem hitre ocene tveganja, izpeljali usposabljanja za zunanje izvajalce, ki delajo na naših gradbiščih. Lotili smo se ergonomske analize delovnih mest, nekatera bolj podrobno pogledamo in potem predlagamo ukrepe za izboljšanje. Tudi pri osebni varovalni opremi smo se odločili za nekatere zamenjave, uvedli smo višje ravni zaščitnih oblek pri delu s tekočo kovino. Pri delovnih vozilih in dvigalih uvajamo sistem modrih luči, ki označujejo premikanje vozil in tako opozorijo delavce v bližini, da se lahko umaknejo na varno,« je pojasnil sogovornik.
Ključen dejavnik varnosti pri delu pa ostaja usposabljanje zaposlenih za ustrezno opravljanje dela na njihovih delovnih mestih in upoštevanje predpisanih protokolov v praksi. »V Talumu za posamezne tehnološke procese in delovna mesta izdelamo ocene tveganja, iz teh pa izhajajo aktivnosti in ukrepi, ki jih izvajamo na različnih programih. Usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu večinoma izvajamo sami, s strokovnjaki različnih strok. Zelo pomemben je mentorski sistem, v katerega je vključen vsak novozaposleni delavec, ki začne delati pod mentorstvom bolj izkušenega kolega. Na ta način je delavec ustrezno usposobljen za določen tehnološki proces, ki ga izvaja na delovnem mestu. Ve, na kakšen način varno opraviti delo, kako ukrepati v primeru izrednih dogodkov in katero varovalno opremo mora pri katerih delih uporabljati,« je povedal Trafela.
In kako te programe usposabljanja in protokole zaposleni uresničujejo v praksi? »V resnici je problem to, da smo ljudje po naravi takšni, da bi kakšne stvari prikrojili malo po svoje. Vendar pri varnosti takšnih odstopanj ne sme biti. Varnostni postopki so tu z razlogom, so predpisani in treba jih je upoštevati. Zato imamo tudi sisteme nadzora, da ljudi opozorimo, kadar ne delajo skladno z navodili,« pojasni sogovornik.
Izziv za varnost dela v industrijski proizvodnji pa so tako mlajši kot starejši zaposleni. Prvi predvsem zato, ker morajo šele pridobiti dovolj izkušenj in praktičnih znanj. Ali kot pravi Trafela: »Mlade generacije so bolj navajene uporabljati računalniško miško, manj fizično ali obrtniško delajo in v industrijskem okolju potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo.«
Starejši zaposleni pa po drugi strani delajo rutinsko, s čimer se izpostavijo tveganju, da ne vzamejo dovolj resno sprememb, ki se zgodijo, tudi na tehnološkem področju. »Tudi to je naša realnost, povprečna starost zaposlenih v tovarni je vsako leto višja. V osnovi je tem delavcem treba olajšati delo, jih prestaviti s težjih delovnih mest na druga delovna mesta, kadar je mogoče. Na primer iz livarne ali elektrolize v skladišče. Cilj delodajalca pa mora biti, da čim bolj avtomatizira procese in s tem zmanjša fizični napor delavcev. Kjer pa je ročno delo nujno, je treba poskrbeti za ergonomsko ureditev delovnih mest. To lahko prepreči nekatere bolezni in tudi invalidske upokojitve. Za vse delavce, ne samo za starejše ali mlajše, pa je pomembno, da zmanjšamo psihosocialna tveganja, kot je mobing. Skrbeti moramo za to, da komunikacija teče tako med delavci kot do nadrejenih. Če so odnosi med zaposlenimi dobri, potem pridejo z veseljem v službo, kar zmanjšuje tudi druga tveganja,« je sklenil Trafela.
»Sodobne tehnologije, na primer, zmanjšujejo nekatera tveganja v proizvodnji. Zmanjšujejo fizični napor pri delavcih, vendar po drugi strani zahtevajo večji umski napor, večjo zbranost pri delu. Avtomatizacija zahteva bolj izobražene in bolje usposobljene delavce. Ljudje, ki upravljajo avtomatizirane sisteme, morajo te procese zelo dobro obvladovati in v vsakem trenutku vedeti, kako ukrepati v primeru zastojev ali napak v proizvodnji. Če niso ustrezno usposobljeni, lahko neznanje povzroči še večje težave ali pa negativne vplive na delavca ali druge zaposlene,« je pojasnil Iztok Trafela, skrbnik sistema varnosti in zdravja pri delu v Skupini Talum.
Talum je edina tovarna v Sloveniji, ki proizvaja primarni aluminij in izdeluje iz njega tudi različne polizdelke in končne izdelke. Zaposluje več kot 1400 sodelavcev. »Največje tveganje v metalurgiji je vroča kovina, v našem primeru tekoči aluminij. Tukaj imamo posebne ukrepe za izvajanje varnega dela. Zasnovani so tako, da je za ljudi s tehničnimi ukrepi in osebno varovalno opremo ustrezno poskrbljeno.Sodelavci so tudi zelo natančno poučeni s postopki varnega dela, kar pomeni, da se izogibajo potencialno nevarnim mestom, kjer obstaja nevarnost stika s tekočim aluminijem,« je razložil Trafela. Res pa je tudi, da je bilo v metalurgiji nekoč veliko ročnega dela, delavci so bili neposredno izpostavljeni vplivu tekočega aluminija. Sedaj pa poskušajo procese čim bolj avtomatizirati in z različnimi tehničnimi ukrepi preprečiti vpliv vroče kovine na zaposlene.
Prva je ocena tveganj
V Talumu v službi sistemov upravljanja zaposlujejo tri varnostne inženirje, ki skrbijo za zdravje in varstvo pri delu ter kakovost. »Pri nas se varnost pri delu začne pri upravi družbe. Ta ima za to področje velik posluh. Nadaljuje pa se pri direktorjih in konča pri zaposlenih,« pravi Trafela.
Podjetje s pomočjo sistema za ocenjevanje tveganj – njegov del je na primer tudi potrjevanje potencialno kritičnih dogodkov v proizvodnji, ki pa niso povzročili nesreč – izdela program varnosti in zdravja pri delu. »Zdaj veljavni je iz leta 2017 in bo revidiran leta 2019. V njem imamo zapisanih približno 30 aktivnosti. Zajemajo različne ukrepe za izboljšanje delovnih razmer, avtomatizacijo delovnih procesov, zmanjševanje števila nesreč pri delu, sanacijo hrupa v obratih, boljše prezračevanje, klimatske naprave, razsvetljavo na delovnem mestu, ergonomske pripomočke in rešitve,« našteva Trafela.
Vrednost vlaganj, ki jih namerava Talum v dveh letih nameniti za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu, je približno 1,15 milijona evrov. »Po eni strani je treba vsa vlaganja načrtovati vnaprej, po drugi strani pa nam sistem revidiranja programa vsaki dve leti omogoča, da gredo najbolj potrebne spremembe oziroma izboljšave v izvedbo takoj,« pravi sogovornik.
Cilj: zmanjšanje nesreč
V minulih dveh letih so se v Talumu posvečali predvsem zmanjšanju delovnih nesreč. Te so se v obdobju rasti obsega poslovanja, ko so razmeroma veliko zaposlovali, povečale. To je lahko povezano tudi s tem, da so po vseh primerljivih statistikah nesreče najpogostejše pri na novo zaposlenih delavcih, ki kljub usposabljanju nimajo dovolj izkušenj za povsem varno opravljanje dela. »Lani smo imeli 22 nesreč, kar je bilo kar precej. Letos je trend precej boljši, do zdaj jih imamo 9. Izgubili smo polovico manj delovnih dni kot lani v istem času, torej imamo manj nesreč, ki so tudi manj resne,« pravi Trafela.
Več kot 70 odstotkov nesreč pri delu predstavljajo lažje poškodbe, predvsem ureznine, stisnitve in udarci na prstih roke. »Vsekakor bi si želeli, da nesreč sploh ne bi bilo. Trudimo se, da jih je čim manj in da niso težje. Prenovljen program za zmanjševanje nesreč pri delu smo sprejeli že predlani. Na področju preventivnega delovanja smo izvedli različne delavnice za vodje in delavce. Pri vzdrževalnih delih smo uvedli sistem hitre ocene tveganja, izpeljali usposabljanja za zunanje izvajalce, ki delajo na naših gradbiščih. Lotili smo se ergonomske analize delovnih mest, nekatera bolj podrobno pogledamo in potem predlagamo ukrepe za izboljšanje. Tudi pri osebni varovalni opremi smo se odločili za nekatere zamenjave, uvedli smo višje ravni zaščitnih oblek pri delu s tekočo kovino. Pri delovnih vozilih in dvigalih uvajamo sistem modrih luči, ki označujejo premikanje vozil in tako opozorijo delavce v bližini, da se lahko umaknejo na varno,« je pojasnil sogovornik.
Usposabljanja izvajajo sami
Ključen dejavnik varnosti pri delu pa ostaja usposabljanje zaposlenih za ustrezno opravljanje dela na njihovih delovnih mestih in upoštevanje predpisanih protokolov v praksi. »V Talumu za posamezne tehnološke procese in delovna mesta izdelamo ocene tveganja, iz teh pa izhajajo aktivnosti in ukrepi, ki jih izvajamo na različnih programih. Usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu večinoma izvajamo sami, s strokovnjaki različnih strok. Zelo pomemben je mentorski sistem, v katerega je vključen vsak novozaposleni delavec, ki začne delati pod mentorstvom bolj izkušenega kolega. Na ta način je delavec ustrezno usposobljen za določen tehnološki proces, ki ga izvaja na delovnem mestu. Ve, na kakšen način varno opraviti delo, kako ukrepati v primeru izrednih dogodkov in katero varovalno opremo mora pri katerih delih uporabljati,« je povedal Trafela.
In kako te programe usposabljanja in protokole zaposleni uresničujejo v praksi? »V resnici je problem to, da smo ljudje po naravi takšni, da bi kakšne stvari prikrojili malo po svoje. Vendar pri varnosti takšnih odstopanj ne sme biti. Varnostni postopki so tu z razlogom, so predpisani in treba jih je upoštevati. Zato imamo tudi sisteme nadzora, da ljudi opozorimo, kadar ne delajo skladno z navodili,« pojasni sogovornik.
Izziv za varnost dela v industrijski proizvodnji pa so tako mlajši kot starejši zaposleni. Prvi predvsem zato, ker morajo šele pridobiti dovolj izkušenj in praktičnih znanj. Ali kot pravi Trafela: »Mlade generacije so bolj navajene uporabljati računalniško miško, manj fizično ali obrtniško delajo in v industrijskem okolju potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo.«
Starejši zaposleni pa po drugi strani delajo rutinsko, s čimer se izpostavijo tveganju, da ne vzamejo dovolj resno sprememb, ki se zgodijo, tudi na tehnološkem področju. »Tudi to je naša realnost, povprečna starost zaposlenih v tovarni je vsako leto višja. V osnovi je tem delavcem treba olajšati delo, jih prestaviti s težjih delovnih mest na druga delovna mesta, kadar je mogoče. Na primer iz livarne ali elektrolize v skladišče. Cilj delodajalca pa mora biti, da čim bolj avtomatizira procese in s tem zmanjša fizični napor delavcev. Kjer pa je ročno delo nujno, je treba poskrbeti za ergonomsko ureditev delovnih mest. To lahko prepreči nekatere bolezni in tudi invalidske upokojitve. Za vse delavce, ne samo za starejše ali mlajše, pa je pomembno, da zmanjšamo psihosocialna tveganja, kot je mobing. Skrbeti moramo za to, da komunikacija teče tako med delavci kot do nadrejenih. Če so odnosi med zaposlenimi dobri, potem pridejo z veseljem v službo, kar zmanjšuje tudi druga tveganja,« je sklenil Trafela.
