Bančni sistem do konca julija s kar 290 milijoni dobička
Bančne bilance poslovanja so se v primerjavi z lanskim letom bistveno okrepile zlasti na račun sproščanja oslabitev in rezervacij, ugotavlja BS.
Odpri galerijo
Glavni generator visokega dobička bank je veliko neto sproščanja oslabitev in rezervacij, ugotavljajo v Banki Slovenije. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Banke v Sloveniji so do konca julija ustvarile kar 290 milijonov evrov dobička pred davki, kar je za 88 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Glavni generator visokega dobička je veliko letošnje neto sproščanja oslabitev in rezervacij, ki prevladuje pri že skoraj vseh bankah. Le tri od njih so neto oblikovale oslabitve in rezervacije, medtem ko jih je trinajst neto sproščalo, ugotavlja Banka Slovenije v mesečni informaciji o poslovanju bank.
Julija so banke ponovno okrepile rast posojil podjetjem in prebivalstvu. Medletna rast posojil nefinančnim družbam je bila po enem letu spet pozitivna, rast stanovanjskih posojil se je še nekoliko zvišala, upad potrošniških posojil pa zmanjšal.
V centralni banki še ugotavljajo, da se je delež nedonosnih posojil na ravni celotnega portfelja dodatno zmanjšal, prav tako deleži izpostavljenosti s povečanim kreditnim tveganjem. Neto dohodek bank se je letos v primerjavi z doseženim v istem obdobju lanskega leta zmanjšal, kar je posledica zmanjšanja neto obresti. Neto obrestni prihodki se tako še naprej zmanjšujejo (medletno za 4,3 odstotka), vendar pa višja posojilna rast, ki je maja prešla v pozitivno, ta upad postopoma nekoliko upočasnjuje.
Neto obrestna marža se ob rasti bilančne vsote oziroma obrestovane aktive še znižuje, do julija je upadla na 1,45 odstotka. Na drugi strani pa so banke za dobra dva odstotka povečale neobrestne prihodke.
Pri bančnih virih so se vloge gospodinjstev v bankah julija povzpele za 42 milijonov na 23 milijard 835 milijonov evrov, njihova medletna rast pa je bila več kot desetodstotna.
Kar zadeva finančno trdnost bančnega sistema, v BS, ki jo vodi Boštjan Vasle, še ugotavljajo, da so se količniki kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi v drugem četrtletju 2021 izboljšali, likvidnost bank pa je ostala visoka.
Julija so banke ponovno okrepile rast posojil podjetjem in prebivalstvu. Medletna rast posojil nefinančnim družbam je bila po enem letu spet pozitivna, rast stanovanjskih posojil se je še nekoliko zvišala, upad potrošniških posojil pa zmanjšal.
V centralni banki še ugotavljajo, da se je delež nedonosnih posojil na ravni celotnega portfelja dodatno zmanjšal, prav tako deleži izpostavljenosti s povečanim kreditnim tveganjem. Neto dohodek bank se je letos v primerjavi z doseženim v istem obdobju lanskega leta zmanjšal, kar je posledica zmanjšanja neto obresti. Neto obrestni prihodki se tako še naprej zmanjšujejo (medletno za 4,3 odstotka), vendar pa višja posojilna rast, ki je maja prešla v pozitivno, ta upad postopoma nekoliko upočasnjuje.
Neto obrestna marža se ob rasti bilančne vsote oziroma obrestovane aktive še znižuje, do julija je upadla na 1,45 odstotka. Na drugi strani pa so banke za dobra dva odstotka povečale neobrestne prihodke.
Pri bančnih virih so se vloge gospodinjstev v bankah julija povzpele za 42 milijonov na 23 milijard 835 milijonov evrov, njihova medletna rast pa je bila več kot desetodstotna.
Kar zadeva finančno trdnost bančnega sistema, v BS, ki jo vodi Boštjan Vasle, še ugotavljajo, da so se količniki kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi v drugem četrtletju 2021 izboljšali, likvidnost bank pa je ostala visoka.
