Banke do konca oktobra z več kot 400 milijoni dobička

K visokemu dobičku je letos prispevalo tudi neto sproščanje slabitev in rezervacij, dobičkonosnost na daljši rok pa je negotova, ugotavlja Banka Slovenije.
Fotografija: Banka Slovenije opozarja, da naše banke prednjačijo v EU pri sproščanju slabitev in rezervacij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Banka Slovenije opozarja, da naše banke prednjačijo v EU pri sproščanju slabitev in rezervacij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Gospodarske razmere ob koncu leta ostajajo zelo ugodne, kar se odraža tudi v slovenskem bančnem sistemu,« ugotavlja Banka Slovenije. Banke so do konca oktobra ustvarile za 402 milijona evrov dobička pred davki, kar je za dobro desetino manj kot v istem času lani, ko se je sicer poznal enkratni pozitivni učinek združitve dveh bank.

K še vedno zelo visokemu letošnjemu dobičku je prispevalo tudi dejstvo, da je letos kar 11 od 16 kreditnih neto sproščalo slabitve in rezervacije, skupaj v višini dobrih 42 milijonov evrov. V BS zato poudarjajo, da je dolgoročno vzdrževanje dobičkonosnosti na trenutnih ravneh negotovo zaradi še vedno negativne rasti neto obrestnih prihodkov in stagniranja dohodka bank. 

»Za slovenski bančni sistem je značilno, da je bil v obdobju zadnjih let večkrat eden redkih v EU z neto sproščanjem oslabitev, kar velja tudi za prvo polletje 2021. Banke bi v letu 2021 ob oblikovanju neto oslabitev in rezervacij na ravni dolgoročnega povprečja dosegle le dobro tretjino dejansko dosežene donosnosti na kapital,« pojasnjujejo v centralni banki, ki jo vodi Boštjan Vasle. 

Banke so sicer do konca oktobra medletno povečale bilančno vsoto za dobrih osem odstotkov, na 47,4 milijarde evrov. Povečale so kreditno aktivnost, pospešila se je predvsem medletna rast stanovanjskih posojil prebivalstvu, zaradi pretežno enkratnih dejavnikov pa tudi rast posojil podjetjem.  

Preberite še:

Komentarji: