Boj za prevlado v Gorenjski banki
AIK banka je povečala delež v Gorenjski banki.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik
Ljubljana – Boj za prevlado v Gorenjski banki se stopnjuje. AIK banka je delež v Gorenjski banki povečala na 25,22-odstotka in se približala ciljnemu tretjinskemu deležu. To je presenetilo druge člane konzorcija, ki naj bi danes odločali tudi o tem, ali naj AIK banko prisilijo v odkup deležev, kar bi vodilo v izgubo glasovalnih pravic.
Srbska AIK banka Miodraga Kostića je prejšnji teden od Iskratela kupila 2,61-odstotni delež Gorenjske banke in s tem svoj delež povečala na 25,22 odstotka. Kot so nam potrdili v Iskratelu, je za delnico plačala 298 evrov, torej toliko, kot je kot najnižjo ceno predvideval tudi prodajni konzorcij pod vodstvom Save. Ta je, kot je znano, skupaj prodajal 54-odstotkov omenjene banke, v konzorciju pa je bil tudi Iskratel.
Veljavnost pogodbe, ki so jo prodajalci podpisali s kupcem je potekla 30. aprila, ker pa AIK banka ni pridobila potrebnih dovoljenj regulatorjev, je Sava sporočila, da ji svojega 37-odstotnega deleža ne bo prodala. Kostić, ki ima trenutno veljavno dovoljenje za pridobitev največ tretjine Gorenjske banke, zdaj, kot kaže poskuša s posamičnimi odkupi pridobiti do 33-odstotkov te banke.
Leto dni brez prevzema
Na največ tretjinski delež je AIK banka omejena tudi zaradi prevzemne zakonodaje: ker po decembrski objavi prevzemne namere ni objavila prevzemne ponudbe, zdaj leto dni ne sme objaviti prevzemne ponudbe in ob preseganju prevzemnega praga bi ji Agencija za trg vrednostnih papirjev skoraj gotovo odvzela glasovalne pravice. To pomeni, da tudi če bi pridobila dovoljenja bančnih regulatorjev za prevzem banke, do objave prevzemne ponudbe glasovalnih pravic ne bi imela.
A Kostič bi tudi s tretjinskim deležem lahko imel glavno besedo v Gorenjski banki, kjer naj bi po neuspelem poskusu prodaje Savin delež s terjatvami odkupili Slovenski državni holding, Kapitalska družba in sklad York. Prva dva bi imela skupaj dobrih 17-odstotni delež, York pa le nekaj odstotkov. To pomeni, da bi lahko na prihajajoči skupščini odločal o imenovanju treh novih nadzornikov.
Konzorcij o Kostiću
Delnice Gorenjske banke bi hoteli AIK banki prodati tudi drugi člani konzorcija, ki niso postavljali odložnega pogoja kot Sava, pogodba pa je, veljavna že, če jo podpiše pet odstotkov lastnikov. A kot kaže, se Kostiću s tem ne mudi, saj bi moral, če odštejemo Iskratel, odkupiti še dobrih 13 odstotkov, s čimer bi presegel trejinski delež. Prejšnji teden bi se menda za realizacijo pogodbe torej odkup in plačilo kupnine AIK banka morala na KDD sestati s predstavnikom Save, ki je zastopal vseh devet prodajalcev iz konzorcija, a njenega predstavnika ni bilo.
Člani konzorcija naj bi torej po naših informacijah danes razpravljali o pravnih pogledih sklenjen konzorcijske pogodbe in menda tudi o tem, ali je mogoče Kostića prisiliti v odkup. Da bi AIK banka deleže morala kupiti, je slišati tudi v krogih blizu Save, kjer niso naklonjeni krepitvi Kostićevega vpliva.
Državna lastnika naj bi se po neuradnih informacijah takoj po pridobitvi deležev v Gorenjski banki lotila nove prodaje te banke, vprašanje pa je, ali lahko v tej prodaji dosežeta zdaj ponujenih 289 evrov za delnico. Na to bi lahko računali, če bi torej AIK banka ostala brez glasovalnih pravic in bi morala objaviti prevzemno ponudbo.
Srbska AIK banka Miodraga Kostića je prejšnji teden od Iskratela kupila 2,61-odstotni delež Gorenjske banke in s tem svoj delež povečala na 25,22 odstotka. Kot so nam potrdili v Iskratelu, je za delnico plačala 298 evrov, torej toliko, kot je kot najnižjo ceno predvideval tudi prodajni konzorcij pod vodstvom Save. Ta je, kot je znano, skupaj prodajal 54-odstotkov omenjene banke, v konzorciju pa je bil tudi Iskratel.
Veljavnost pogodbe, ki so jo prodajalci podpisali s kupcem je potekla 30. aprila, ker pa AIK banka ni pridobila potrebnih dovoljenj regulatorjev, je Sava sporočila, da ji svojega 37-odstotnega deleža ne bo prodala. Kostić, ki ima trenutno veljavno dovoljenje za pridobitev največ tretjine Gorenjske banke, zdaj, kot kaže poskuša s posamičnimi odkupi pridobiti do 33-odstotkov te banke.
Leto dni brez prevzema
Na največ tretjinski delež je AIK banka omejena tudi zaradi prevzemne zakonodaje: ker po decembrski objavi prevzemne namere ni objavila prevzemne ponudbe, zdaj leto dni ne sme objaviti prevzemne ponudbe in ob preseganju prevzemnega praga bi ji Agencija za trg vrednostnih papirjev skoraj gotovo odvzela glasovalne pravice. To pomeni, da tudi če bi pridobila dovoljenja bančnih regulatorjev za prevzem banke, do objave prevzemne ponudbe glasovalnih pravic ne bi imela.
A Kostič bi tudi s tretjinskim deležem lahko imel glavno besedo v Gorenjski banki, kjer naj bi po neuspelem poskusu prodaje Savin delež s terjatvami odkupili Slovenski državni holding, Kapitalska družba in sklad York. Prva dva bi imela skupaj dobrih 17-odstotni delež, York pa le nekaj odstotkov. To pomeni, da bi lahko na prihajajoči skupščini odločal o imenovanju treh novih nadzornikov.
Konzorcij o Kostiću
Delnice Gorenjske banke bi hoteli AIK banki prodati tudi drugi člani konzorcija, ki niso postavljali odložnega pogoja kot Sava, pogodba pa je, veljavna že, če jo podpiše pet odstotkov lastnikov. A kot kaže, se Kostiću s tem ne mudi, saj bi moral, če odštejemo Iskratel, odkupiti še dobrih 13 odstotkov, s čimer bi presegel trejinski delež. Prejšnji teden bi se menda za realizacijo pogodbe torej odkup in plačilo kupnine AIK banka morala na KDD sestati s predstavnikom Save, ki je zastopal vseh devet prodajalcev iz konzorcija, a njenega predstavnika ni bilo.
Člani konzorcija naj bi torej po naših informacijah danes razpravljali o pravnih pogledih sklenjen konzorcijske pogodbe in menda tudi o tem, ali je mogoče Kostića prisiliti v odkup. Da bi AIK banka deleže morala kupiti, je slišati tudi v krogih blizu Save, kjer niso naklonjeni krepitvi Kostićevega vpliva.
Državna lastnika naj bi se po neuradnih informacijah takoj po pridobitvi deležev v Gorenjski banki lotila nove prodaje te banke, vprašanje pa je, ali lahko v tej prodaji dosežeta zdaj ponujenih 289 evrov za delnico. Na to bi lahko računali, če bi torej AIK banka ostala brez glasovalnih pravic in bi morala objaviti prevzemno ponudbo.
