BS: Slovenija s presežkom v blagovni in storitveni menjavi
Do konca novembra lani je presežek blagovne menjave znašal 1,4 milijarde, presežek pri menjavi storitev pa kar 2,8 milijarde evrov, ugotavljajo v centralni banki.
Odpri galerijo
Slovenija je lani močno povečala izvoz storitev. FOTO: Shutterstock
Ljubljana – Slovenija je v prvih enajstih mesecih lani ustvarila za 1,4 milijarde evrov presežka v blagovni menjavi. Izvoz se je do konca novembra medletno povečal za 3,2 odstotka (na 29,7 milijarde evrov), uvoz pa za 2,6 odstotka in je v omenjenem obdobju znašal 28,3 milijarde evrov, izhaja iz zadnjih podatkov Banke Slovenije.
Pokritost uvoza z izvozom je bila tako v omenjenem obdobju 105-odstotna. Slovenski blagovni izvozniki so lani najbolj povečali prodajo na na Hrvaško (kar za 370 milijonov evrov na skoraj 2,7 milijarde evrov in v Nemčijo, za dobrih sto milijonov na dobrih 5,9 milijarde evrov), še kažejo podatki BS.
Še bolj pozitivna kot pri blagu je bila v lanskih prvih enajstih mesecih bilanca na področju storitev. Slovenija je namreč do konca lanskega novembra izvozila za 7,77 milijarde in uvozila za 4,94 milijarde evrov storitev. Tako je bil dosežen presežek menjave storitev s tujino v znesku kar 2,83 milijarde evrov. Najvišji pozitivni saldo so dosegli potovanja in transportne storitve.
Izvoz vseh storitev se je sicer v prvih enajstih mesecih lani glede na isto obdobje 2018 povečal za 7,3, uvoz pa za 4,1 odstotka.
V takih razmerah ne preseneča podatek, da je tudi presežek tekočega računa znašal visokih 3,1 milijarde evrov, kar je za 500 milijonov evrov več kot v istem obdobju 2018. Pri tem se je presežek menjave blaga povečal za 202 milijona, presežek menjave storitev pa za 336 milijonov evrov, še ugotavljajo v Banki Slovenije.
Podatki o blagovni menjavi v prvih enajstih mesecih lanskega leta, ki jih je objavila BS, se sicer nekoliko razlikujejo od podatkov o izvozu in uvozu blaga, ki jih je prejšnji teden objavil državni statistični urad. Surs je namreč izračunal, da je blagovni izvoz Slovenije do konca lanskega novembra znašal dobrih 31,12, uvoz pa nekaj čez 31,27 milijarde evrov, s čimer naj bi bil pri trgovanju s tujino ustvarjen primanjkljaj v vrednosti 152,2 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom naj bi bila le 99,5-odstotna.
Na Banki Slovenije pojasnjujejo, da gre za metodološke razlike med statistiko zunanje trgovine in plačilno bilanco. Blagovna menjava je v plačilni bilanci vodena po načelu spremembe lastništva, medtem ko je osnovno načelo blagovne menjave, ki jo objavlja Surs, prehod meje, so nam še razložili v BS.
Pokritost uvoza z izvozom je bila tako v omenjenem obdobju 105-odstotna. Slovenski blagovni izvozniki so lani najbolj povečali prodajo na na Hrvaško (kar za 370 milijonov evrov na skoraj 2,7 milijarde evrov in v Nemčijo, za dobrih sto milijonov na dobrih 5,9 milijarde evrov), še kažejo podatki BS.
Velik porast izvoza storitev
Še bolj pozitivna kot pri blagu je bila v lanskih prvih enajstih mesecih bilanca na področju storitev. Slovenija je namreč do konca lanskega novembra izvozila za 7,77 milijarde in uvozila za 4,94 milijarde evrov storitev. Tako je bil dosežen presežek menjave storitev s tujino v znesku kar 2,83 milijarde evrov. Najvišji pozitivni saldo so dosegli potovanja in transportne storitve.
Izvoz vseh storitev se je sicer v prvih enajstih mesecih lani glede na isto obdobje 2018 povečal za 7,3, uvoz pa za 4,1 odstotka.
V takih razmerah ne preseneča podatek, da je tudi presežek tekočega računa znašal visokih 3,1 milijarde evrov, kar je za 500 milijonov evrov več kot v istem obdobju 2018. Pri tem se je presežek menjave blaga povečal za 202 milijona, presežek menjave storitev pa za 336 milijonov evrov, še ugotavljajo v Banki Slovenije.
Metodološke razlike
Podatki o blagovni menjavi v prvih enajstih mesecih lanskega leta, ki jih je objavila BS, se sicer nekoliko razlikujejo od podatkov o izvozu in uvozu blaga, ki jih je prejšnji teden objavil državni statistični urad. Surs je namreč izračunal, da je blagovni izvoz Slovenije do konca lanskega novembra znašal dobrih 31,12, uvoz pa nekaj čez 31,27 milijarde evrov, s čimer naj bi bil pri trgovanju s tujino ustvarjen primanjkljaj v vrednosti 152,2 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom naj bi bila le 99,5-odstotna.
Na Banki Slovenije pojasnjujejo, da gre za metodološke razlike med statistiko zunanje trgovine in plačilno bilanco. Blagovna menjava je v plačilni bilanci vodena po načelu spremembe lastništva, medtem ko je osnovno načelo blagovne menjave, ki jo objavlja Surs, prehod meje, so nam še razložili v BS.
