Kaj se zares dogaja s cenami energentov in osnovnih surovin? Najprej se vrnimo za dobrega pol leta nazaj, torej dobre štiri mesece od začetka vojne v Ukrajini, ko nas je večina sedela ob zvokih morja na plažah širom po Evropi in ko je bila naša največja skrb, kako se ohladiti od poletne pripeke.

Rusija je kot protiukrep zaradi sankcij postopno prenehala dobavljati plin v Evropo, ki je bila zaradi zelenega prehoda v postopku zapiranja jedrskih elektrarn (predvsem Nemčija). Zaradi nizke snežne odeje prejšnjo zimo je bil vodostaj evropskih rek nizek in s tem omejena proizvodnja električne energije.

Strokovnjaki, politiki in skoraj vsak, ki je imel pet minut časa na družbenih omrežjih, so svarili, da se bo Evropa v letošnji zimi soočala z redukcijami elektrike, napol zaledenelimi stanovanji in posledično bomo zapirali gospodarske subjekte, kar naj bi Evropo pahnilo v globoko recesijo, če ne že kar v depresijo, podobno tisti iz tridesetih let prejšnjega stoletja.

Vojna je sprožila negotovost

Cene energentov, hrane in industrijskih kovin so na borzi podivjale in sprva se je res zdelo, da se bo najhujši scenarij zares zgodil. Cena zemeljskega plina se je potrojila, cena elektrike se je v Nemčiji povišala za šestkratnik, cena bencina se je povišala za 65 odstotkov, cene žit so poskočile za tretjino in navsezadnje, cene industrijskih kovin so se povišale za petino. Inflacija je podivjala in centralne banke so bile primorane višati obrestne mere. Na prvi pogled se je res zdelo, da nas je zadel armagedon.

A tudi tokrat velja, da se juha nikoli ne poje tako vroča, kot se skuha. V nasprotju z evropsko finančno krizo, ko je vsaka država Evropske unije vlekla v svojo stran, kar je privedlo do grške krize in posledično skoraj do propada skupne evropske valute, je tokrat Evropska unija delovala sinhrono in, kar je morda najbolj pomembno, odzvala se je takoj.

Nemčija, ki je bila zaradi odvisnosti od ruskega plina v najtežjem položaju, je čez noč naredila načrt za zgraditev plinskih terminalov na severu države, hkrati pa so evropske države podpisale dolgoročne pogodbe za (dodatno) dobavo plina z Alžirijo, Katarjem, ZDA in Norveško.

INFOGRAFIKA: Delo

Sreča v nesreči je bila tudi politika Kitajske v zvezi s covidom-19, ko je bila celotna država velik del lanskega leta zaprta in posledično je potrebovala manj energentov, kar je sprostilo dodatne količine utekočinjenega zemeljskega plina.

Zemeljski plin je nenadoma začel v Evropo prihajati z vseh koncev in krajev, skladišča so se hitro polnila in oktobra dosegla polno kapaciteto. Sončna in vetrovna jesen je pripomogla, da so vetrne elektrarne na severu in zahodu Evrope proizvajale rekordne količine električne energije in kot posledica je Evropa za proizvodnjo električne energije porabila skoraj 40 odstotkov manj plina kot običajno.

K obratu je pomagalo vreme

Potem sta prišla topla jesen in topel začetek zime in znašli smo se v situaciji, ko je bilo plina preveč. Ladje so natovorjene čakale, da se sprostijo do roba napolnjena skladišča plina. V Nemčiji so pred božičem dokončali gradnjo prvega plinskega terminala, drug terminal bo dokončan v začetku letošnjega leta, medtem ko bosta še dva dodatna operativna do konca leta. Ob tem bodo zasebna podjetja zgradila še vsaj dva terminala in do konca leta 2024 bo Nemčija imela dovolj kapacitet, da bo v celoti nadomestila ruski plin.

Ko je čedalje več znakov kazalo, da se v Evropi ne bo zgodil črni scenarij, so cene energentov in drugih surovin strmoglavile. Ceni zemeljskega plina na nizozemski borzi in elektrike v Nemčiji sta padli za 80 odstotkov in sta trenutno na ravni iz septembra 2021. Cena bencina se je znižala za 35 odstotkov in je nižja, kot je bila pred začetkom vojne, in na ravneh, kot smo jim bili priča leta 2013 in 2014. Borzne cene žitaric in industrijskih kovin so se znižale za 20 oziroma 25 odstotkov in so nižje kot pred začetkom vojne.

Inflacija je za zdaj še visoka, a upada, centralne banke so pa tudi že proti koncu cikla zviševanja obrestnih mer. Podjetja še naprej obratujejo in dodatno zaposlujejo, stanovanja so topla in z nekoliko sreče se prav lahko zgodi, da se izognemo napovedani recesiji.